Obisk na založbi Ognjišče

Nedelja verskega tiska je danes. Meseca aprila 2017 so pri Založbi Ognjišče obhajali okroglo obletnico, saj je ravno tisti mesec pred 50 leti, zgolj dve leti za prvim tiskanim Farnim ognjiščem, pri njej izšla prva knjiga. To je bila knjižica Papež Janez Dobri (iz zbirke Žepna knjižnica Ognjišča), ki je predstavila sv. Janeza XXIII. Tokratni obisk je priložnost, da predstavimo svoje delo, ne samo s pogledom nazaj, ampak kako knjige prihajajo med vas, dragi bralci, v današnjem času.

Izdajanje knjižnih del v založbi se je začelo v dveh zbirkah – Mali in Žepni knjižnici Ognjišča. Da je bila želja po branju v tistem času zelo velika, dokazujejo številke, saj je bila prva izdana knjiga prodana v nakladi 40.000 izvodov. V letu 1967 so izšle tri knjige – poleg omenjene še Moč ljubezni o Maksimiljanu Kolbeju in knjiga Če Gospod kliče. S tem so bili položeni temelji za založniško dejavnost. 

V 55-letih Založbe Ognjišče smo izdali 723 knjig (novosti, prenovljene izdaje, ponatisi), poleg njih še 36 glasbenih kaset, 31 videokaset, 31 glasbenih CD-jev in 10 DVD-jev ter dve seriji filmov na DVD-ju... igre (2), puzle (2), adv. koledar (1) ... Slomškova založba pa je v času od septembra 2013, ko je bila priključena Ognjišču, izdala 87 knjig (novosti in ponatisi)

Msgr. Silvester Čuk, literarni urednik, lektor, prevajalec je dolga leta urejal zbirko Žepna knjižnica Ognjišča, v kateri so izšli izredno priljubljeni življenjepisi svetnikov. Zadnja, dopolnjena izdaja, je izšla konec lanskega leta. Od ustanovitve Ognjišča je napisal ogromno člankov ter prevedel in uredil več knjig, med njimi tudi več otroških. Takole pripoveduje o svoji naklonjenosti do knjig: »Ljubezen do branja sem prinesel že iz zgodnjega otroštva, veliko sem bral. Ko smo bili še otroci, nam je oče ob zimskih večerih redno bral iz življenja svetnikov. Kdor ni poslušal, je moral potem za kazen brati sam, in to pozorno branje je gotovo najboljša šola. Sem bolj človek klasičnega pisanja. Pisati je treba razumljivo, če razume otrok, potem bo vsak. Misel mora biti jasna. Zelo pritegnejo anekdote in te rad zapišem tudi v kratke življenjepise svetnikov, ki jih pišem za knjige Svetnik za vsak dan.

Odločitev in izbira
Ob spominih na preteklo opravljeno delo sem pogovor nadaljeval z urednikom knjižnega programa založbe Božom Rustjo in nekdanjim tehničnim urednikom Markom Čukom: o današnjem delu založbe in izdajanju knjig, ko se zdi, da je zaradi tehničnih pripomočkov to delo lažje.

Začnimo najprej pri zbiri in odločitvi za izdajo knjige. O tem je Božo povedal, da »se informiramo o novostih z obiski mednarodnih knjižnih sejmov (Frankfurt, Bologna), hkrati pa nam med letom ponudbe pošiljajo sedaj že stari znanci iz velikih tujih založb.« Domači avtorji pogosto sami pošiljajo svoje rokopise, velikokrat pa se zgodi, da izdajo v knjižni obliki doživi tudi določena rubrika iz Ognjišča, ki se je bralcem priljubila. »Tako je izšlo nekaj odličnih knjig, ki so nastale iz člankov Bogdana Žorža ali Karla Gržana. Tudi veliko zgodb iz knjig v zbirki Zgodbe za dušo so lahko bralci že prebirali v reviji. Ne pa vseh!«

Nekaj besed o tem, kakšno je danes dogajanje in usmeritev na knjižnem trgu, je dodal sedanji urednik Založbe Ognjišče Božo Rustja.
»Pri nas je še vedno poudarek na evangeljski vsebini, saj želimo, da evangelij prežame vse naše življenje. Res pa je, da je manj zanimanja npr. za knjige o Svetem pismu. (Ne pozabimo, da je mogočna knjiga Svetopisemski vodnik pred 30 leti imela naklado 10.000 izvodov in doživela ponatis. To je danes nepojmljivo.) Opažam več zanimanja za mejne teme (hudi duh) in knjige, ki bi jih lahko poimenovali knjige za samopomoč. A tudi te so lahko napisane s krščanskega vidika. Zahtevnih, če pri tem pojmujemo znanstvene knjige, mi pravzaprav nikoli nismo izdajali, saj je bila uredniška usmerjenost Ognjišča doseči širši krog bralcev in reševati njihove življenjske probleme ter nuditi vzore in pomoč za življenje. Tudi zato so knjige Ognjišča doživele visoke naklade in zaradi visokih naklad tudi nizke cene, ali kakor je lepo rekel neki štajerski duhovnik, da smo katoliška založba, ki ima krščanske cene.

Tehnična priprava
»Najprej se je treba pogovoriti o tehničnih okvirjih knjige: o papirju, formatu, načinu vezave, fotografijah, ilustracijah …« pripoveduje izvršni urednik Marko Čuk. »Ko je vse pripravljeno in dogovorjeno, dobi gradivo v roke oblikovalec in postavljalec Benjamin Pezdir in pripravi poskusno predlogo. Ob njej se v uredništvu še enkrat pogovorimo o vrsti in velikosti pisave, razporeditvi besedila in postavitvi fotografij ali ilustracij. Potem lahko urednik, opremljen s potrebnimi informacijami o formatu knjige, vrsti papirja in tiska, številu strani ter drugih posebnostih, pripravi povpraševanje za tisk in ga pošlje tiskarnam. Med prispelimi ponudbami se izbere tisto, ki lahko zagotovi kvaliteten tisk za primerno ceno.«

Za pripravo knjig za tisk je od sredine osemdesetih skrbel takratni tehnični urednik Marko Čuk. Z leti je doživel zelo hiter razvoj na področju tiska, ki mu je morala slediti tudi založba. »Začelo se je s pretipkavanjem rokopisov, ki smo jih pošiljali v tiskarno, da so jih postavili v stolpce. Ni bilo veliko izbire pisav. Za naslovnico smo običajno izbrali kakšno fotografijo iz tuje revije, z leti pa se je debelil tudi naš arhiv diapozitivov. Pomemben mejnik predstavlja leto 1988, ko smo na svojem novem računalniku (ki ga je oče urednik Franc Bole pripeljal iz Pariza) s programom za namizno založništvo sami za tisk pripravili prvo knjigo (Tisoč let krščanstva v Rusiji). V devetdesetih smo kupili tudi prvi profesionalni skener in sprva sami pripravljali fotografije za Ognjišče – od maja 1996 pa tudi za svoje knjižne izdaje (prvi: Potujoči pastir sveta in Papežev rojstni dan z mladimi v Postojni – ob prvem obisku papeža pri nas). Danes je pri tiskanju knjig veliko več tehničnih možnosti, več pisav, vrst tiska, papirjev … Še vedno vse delamo doma, delo si zdaj deliva z Benjaminom, ki daje knjigam lepo zunanjo podobo (naslovnice), oblikuje notranjost in dokončno postavlja besedilo in slike ter pošilja pdf-je v tiskarno … Sam pa skrbim za pripravo besedila, nabor fotografij, skeniranje itd. Ker smo prej omenjali sodelovanje s tujino, bi dodal, da je že leta 1983 urednik Franc Bole na knjižnem sejmu v Frankfurtu navezal stike z angleško založbo Lion, s katerimi smo takrat začeli sodelovati pri izdajanju knjig (ki so jih oni pri nas tiskali v številnih jezikih). To sodelovanje se je pozneje še razširilo tudi na druge tuje založbe, pripravo teh knjig pa je v novejšem času prevzel Matjaž Starc.«

Pred oddajo knjige v tisk jo navadno še enkrat pregleda tudi avtor in pove svoje mnenje, predlaga spremembe. Oblikovalec skuša vse pripombe upoštevati – z urednikom ocenita, kaj je možno, pametno in primerno narediti. S tem se priprava za tisk konča in celoten dokument v obliki pdf potuje v tiskarno. Ko tiskarna pripravi poskusni odtis knjige in sporoči debelino hrbta, se na tehničnem oddelku začne oblikovanje in priprava ovitka. Tako knjiga v tiskarni dobi svojo končno podobo ter potuje na prodajne police naših knjigarn. »Za boljšo informiranost o naših izdajah pripravljamo različne predstavitve knjig, tudi s pomočjo naših kolegov na Radiu Ognjišče, tako da ste bralci in poslušalci Ognjišča tudi na ta način lahko obveščeni o naših novostih,« pove direktor Miha Turk, ki pri načrtovanju in dogovarjanju dejavno sodeluje.

 ALI STE VEDELI, DA ...

• je bil prvi ilustrator naših knjig slikar Lojze Perko (Luč z gora, Materina ruta)?
• je bila povest Materina ruta pisatelja Lojzeta Kozarja, takrat župnika v prekmurskih Odrancih, prva knjiga domačega avtorja pri Založbi Ognjišče (izšla leta 1973)?
• je Ognjišče decembra 1979 izdalo prvo knjigo za otroke (Evangelij v slikah); prav ponudba knjig za otroke je danes najštevilčnejša v programu založbe.
• je julija 1980 Ognjišče z založbo Jaca Book iz Milana začelo izdajati zbirko Cerkev in njena zgodovina – deset bogato ilustriranih knjig velikega formata; v osemdesetih z isto založbo tudi zbirko Sveto pismo in njegova zgodovina (7 knjig)?
• je največji založniški podvig Ognjišča v osemdesetih, monografijo Lepa si, zemlja slovenska (20.000 izvodov v dveh izdajah), uradno izdala Mohorjeva družba v Celju, ker knjiga ni verskega značaja in je Ognjišče ni smelo izdati?
• se je Založba Ognjišče prvič predstavila na 7. knjižnem sejmu leta 1985? Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je Založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno.
• je januarja 1987 Ognjišče izdalo prvo glasbeno kaseto (verske popevke Ko korenin se zavemo), leta 1989 pa tudi prvo videokaseto (VHS) Marija skoz življenje slovenskega naroda?
• od leta 1997 Ognjišče ponuja svoje knjige tudi po internetu (spletna knjigarna je bila prenovljena 2016)?
• si je leta 1997 oče urednik Franc Bole izmislil za prodajo knjig po župnijah posebna prodajna stojala?
• je decembra 1999 izšla knjiga Svetnik za vsak dan v dveh knjigah (ponatis leta 2004), 2016 pa nova, prenovljena in razširjena izdaja?
• je leta 2002 Ognjišče prvič ponudilo zelo priljubljene krstne, obhajilne in birmanske pakete?
• so naročniki Ognjišča za božič 2004 dobili ob 40-letnici izhajanja v dar knjigo (Zgodbe s semeni upanja)?
• je leta 2006 Ognjišče ustanovilo klub Ognjišče, v katerega se lahko kupci včlanijo z nakupom katere koli knjige in prejmejo kartico zvestobe, s katero so upravičeni do popusta?
• je oktobra 2008 škof Anton Jamnik blagoslovil novo knjigarno Ognjišča v Kranju?
• so bili novembra 2011 prenovljeni prostori uprave in uredništva Ognjišča v Kopru ter odprta nova trgovina z bogato ponudbo knjig?
• je bilo za založbo najbolj rodovitno leto 2013 (izdanih 24 novih knjig)?
• je septembra 2013 Založba Ognjišče pod svoje okrilje sprejela tudi mariborsko Slomškovo založbo?

Erjavec M., Na obisku, v: Ognjišče (2017) 4, str. 104.