Preizkušnja. Kako pomembna beseda! Mar ni celo naše življenje ena sama preizkušnja? In v vsakdanjem življenju se kar naprej srečujemo z nekimi manjšimi ali večjimi preizkušnjami, ki so pravzaprav le posamezni delčki te velike življenjske preizkušnje! Te splošne življenjske preizkušnje si ne izberemo sami. Postavljeni smo vanjo, z rojstvom, kot zelo nebogljena bitja.

In kako se sprprijemamo s preizkušnjami? 

Je vreme res tako zelo pomembno za naše počutje? Zdi se, da je naše počutje vse bolj odvisno od vremena. Saj res – kadarkoli se odpravljam v hribe, temeljito preverjam vse vremenske napovedi in če so napovedi slabe, izlet raje preložim!

Nekje sem prebral, da tretjina Evropejcev trpi zaradi različnih zdravstvenih tegob, ki jih prinašajo vremenske spremembe, oz. 'slabo vreme'. Dežurni zdravniki vedo povedati, da se ob poslabšanju vremena poveča obisk v ambulantah. Policisti povedo, da je ob poslabšanju vremena več cestnoprometnih prekrškov in nesreč – pa ne samo zaradi spolzkega vozišča! Biovremenske napovedi, s katerimi nas opozarjajo na to, kakšne vplive bo imelo vreme na naše počutje pa so postale že skoraj obvezen sestavni del vsake vremenske napovedi.

Pri odpornosti gre za staro ljudsko modrost, ki smo jo v zadnjih desetletjih dodobra izrinili iz zavesti. Naši predniki so zelo dobro vedeli, da se je potrebno za življenjske preizkušnje, udarce, razočaranja, poraze, nesreče, bolezni ... 'utrditi', kot so rekli.

Danes pa smo to utrjevanje, krepitev odpornosti na vseh področjih nekako opustili. Govorimo o travmah, stresu, depresijah ... kot o nečem, kar "človeka zadene od zunaj". Kako torej danes razumeti krepitev svoje in otrokove odpornosti za življenje?

Pa vendar si nisem mogel kaj, da ju ob tem ne bi tudi povprašal: »In kaj sta na tej poti lepega videla, doživela?«. Kar nekako obmolknila sta – saj v tako kratkem času predirjati to razdaljo, potrebno je le hiteti, kjer pot dopušča, celo malo teči – kako bi pa sploh lahko kaj videl, opazil na poti!
Kako je z našo tekmovalnostjo v življenju? Imamo v življenju ob sebi sotekmovalce ali imamo nasprotnike? In kdaj je tekmovalnosti preveč?

V ušesih so mi odzvanjale njegove besede 'samo še tokrat'. Pomislil sem na to, kolikokrat ljudje rečemo v življenju 'samo še tokrat', pa je potem vse drugače. Pa je bilo vseeno za temi njegovimi besedami nekaj drugačnega. Šele veliko kasneje sem se začel zavedati, kaj je tako zelo drugače!

Le kdo ne pozna notranjega glasu: "Samo še tokrat naredim tako, drugič bom že drugače..." Kakšne so torej izbire naših poti in ravnanj, ko pride do odločitev in soočenj s težavami?