Pogled avtorja knjige Svetnik za vsak dan

Konec novembra 2016 je pri naši založbi izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan. Dve knjigi po več kot 400 strani nista ponatis prejšnje knjige z enakim naslovom, ampak nova, prenovljena in obogatena izdaja. V čem je nova in kako je nastajala ta izdaja sem povprašal dva kolega, ki ju vsak dan srečujem na našem uredništvu in sta pripravila to obsežno delo.

- Že kot otrok si se srečeval s svetniki. Večkrat si povedal, da ste v družini vsak večer (razen v poletnih mesecih, ko ste bili od dela utrujeni) brali življenjepise svetnikov. Kako se tega spominjaš?
Doma smo imeli dve debeli knjigi z naslovom Življenje svetnikov in svetnic božjih, ki sta izšli pred več kot sto leti. Lahko rečem, da sta bili napisani prav za glasno branje v družini, saj so bile svetniške zgodbe sestavljene v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Bral nam je oče, mi pa smo poslušali. Pri kakšnem skoraj nazornem opisu muk, ki so jih prestajali mučenci, je bil včasih kar ganjen in mu je jemalo glas. Če je opazil, da ne poslušamo, je ‘za kazen’ moral namesto njega brati kdo od nas otrok. Ti ‘svetniški večeri’ so bili nekakšna družinska kateheza. Ko gledam nazaj, moram priznati, da se župnijskega verouka komajda spominjam, očetov ‘verouk’ pa mi je za vedno ostal v spominu.
- Ko se zjutraj srečava, mi večkrat rečeš: “Včasih smo na današnji dan praznovali drugega svetnika.” Kaže, da datume godov svetnikov znaš na pamet. Kako si se tega naučil?
Če poslušaš zgodbe svetnikov več let zaporedoma, se ti marsikaj vtisne v spomin. Takrat je bilo svetnikov in svetnic manj in vsi so imeli svoja ‘stalna bivališča’. Z datumi svetniških godov so bili povezani vremenski pregovori pa tudi razni izreki. Spominjam se, da nas je oče, če smo sredi hude zime pustili vrata odprta, poučil: “Zapri vrata, ali misliš, da smo o sv. Jakobu” (25. julija). Ko so začeli svetniške godove spreminjati, se je oče hudoval, da jih “prestavljajo kot mačka mlade”.
- Godovi svetnikov so povezani z mnogimi običaji, s katerimi so kmečki ljudje spremljali praznična dogajanja v teku leta. Ali ti je kakšen običaj iz otroštva ostal v spominu?
Moja rojstna vas šteje nekaj nad trideset hiš, ki pa so raztresene ter je od prve do zadnje uro hoda. Zaradi te osamljenosti se niso uveljavili kakšni ‘skupinski’ običaji, ampak bolj družinski. Zelo lep je bil običaj, da je tisti član družine na god svojega krstnega zavetnika – na svoj godovni dan – šel k maši in k zakramentom, da se priporoči svetnikovemu varstvu. Doma pa so ga ‘počastili’ s štruklji za kosilo. Iz otroštva se spominjam, da nikoli nismo praznovali rojstnih dnevov, ampak samo godovne, ki so spomin na sveti krst.
- V zbirki Žepna knjižnica Ognjišča, ki je začela izhajati leta 1967, so izšli priljubljeni življenjepisi svetnikov. Po kakšnih merilih ste se odločali zanje?
Gledali smo na to, da je bil svetnik prikazan privlačno, v obliki pripovedi. V tem je bil mojster nemški pisatelj Wilhelm Hünermann in v omenjeni zbirki je izšlo kar nekaj svetniških ‘povesti’ (Plamteči ogenj – sv. Pij X., Berač iz Granade – sv. Janez od Boga, Oče Damijan – bl. Damijan de Veuster). Začeli smo s knjigama o papežu Janezu XXII. in sv. Maksimilijanu Kolbeju, obe sta izšli (v ponatisih) v nakladi blizu 50.000 izvodov! Seveda pa moramo vedeti, da je bilo takrat verskega tiska bolj malo in so ga bili ljudje ‘lačni’.

SVETNIK ZA VSAK DAN I in II

cena obeh knjig: 33,90 €

Prelistajte:

Naročite knjigo

- Knjiga Svetnik za vsak dan, ki je izšla pred kratkim, je nastajala počasi. ‘Spočeta’ je bila leta 1994, kot rubrika ‘svetnik dneva’ za Radio Ognjišče. V knjižni obliki je izšla (v dveh delih) leta 1999 in bila leta 2004 ponatisnjena. Zdaj pa imamo v rokah dopolnjeno in tudi grafično privlačno izdajo v dveh zajetnih knjigah.
Pri sprotnem pisanju za Radio Ognjišče sem uporabljal več virov. Glavni vir je bilo zajetno Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. V tem temeljitem delu je za vsak dan predstavljenih več svetnikov/svetnic; izbral sem samo enega in sicer tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. Tam so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, pri svojem pisanju sem jih skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko. Za knjižno izdajo je bilo besedilo nekoliko dopolnjeno in vsakemu svetniku/svetnici je v knjigi odmerjena poldruga stran. Na koncu obeh delov so tudi razna kazala, ki jih je ‘izdelal’ sodelavec Marko Čuk, naš urednik.
Svetnik za vsak dan1 2

Sad njegovega večletnega vztrajnega dela so številne dopolnitve, ki jih v prvih dveh knjigah ni bilo. Za vsakega svetnika/svetnico je poiskal razlago imena, razširjenost/priljubljenost tega imena pri Slovencih danes. Brskal je po vseh mogočih virih, da odkrije, kateri svetniki/svetnice so zavetniki raznih poklicev in dejavnosti, kateri so priprošnjiki v raznih potrebah in stiskah. Iskanje vsega naštetega in še marsikaj drugega olajšuje vrsta izčrpnih kazal. Oba dela knjige Svetnik za vsak dan (januar–junij, julij–december) sta se ‘odebelila’ in sta potrebovala novo ‘obleko’, ki je zelo privlačna. Vsak svetnik/svetnica je predstavljen/a tudi s sliko.
- Imaš svojega najbolj priljubljenega svetnika?
Skušam biti prijatelj z vsemi, najbolj pa mi je pri srcu sveti Jožef, ker je kot varuh svete nazareške družine neposredno vključen v skrivnost odrešenja, vendar se vedno ‘drži v ozadju’. Rad ga imam tudi zato, ker je bilo tako ime našemu očetu, ki je bil po svojem blagem značaju in skromnosti podoben svetemu Jožefu. Med štirinajstimi otroki v naši družini sta bila varovanca svetega Jožefa še brat in sestra. Spodobi se, da nekaj prostora v svojem srcu ohranim za svojega krstnega zavetnika, papeža sv. Silvestra, ki je sicer v koledarju na zadnjem mestu, vendar je zelo cenjen.

Rustja B., Moj pogled, v: Ognjišče (2017) 1, str. 68.

Pogled avtorja knjige Svetnik za vsak dan

Zajemi vsak dan