Pravzaprav ne gre za žival – pod tem zanimivim skavtskim imenom se skriva pridna, uspešna in vsestransko aktivna Ana Grahor. Letos je bila izbrana za Naj prostovoljko 2012, kar je že samo po sebi lep dosežek. V prostem času se poleg prostovoljstva ukvarja tudi z glasbo. Ves ostali čas ji vzame študij – še malo in dokončala bo šestletni študij medicine. Če bo vse prav, bo svoje poklicno področje nadaljevala v smeri pediatrije, pravi. Ta želja v njej tli že od konca osnovne šole. Torej bo z otroki delala kot skavtinja in kot zdravnica. Sta morda skoraj dve desetletju skavtstva tisto, kar je Ano tako oblikovalo?

Kmetijstvo nas vse preživlja

Rok Roblek

»Kmetijstvo nas vse preživlja,« je Rok Roblek kratko in jedrnato odgovoril na vprašanje, kaj ga pri kmetijstvu najbolj privlači. Rok sicer prihaja iz Bašlja ob vznožju Storžiča, kjer imajo z družino veliko kmetijo. Po gimnaziji v Kranju se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani in že pri 21-ih letih zaključil dodiplomski študij Agronomije. Trenutno obiskuje podiplomska programa agronomije in ekonomije, poleg dela na domači kmetiji pa mu čas jemlje tudi zanimiva obveznost: je namreč predsednik Zveze slovenske podeželske mladine.

Rok Mulec je v nekaterih pogledih povsem običajen študent, v drugih pa se močno razlikuje od svojih vrstnikov. Star je 23 let in obiskuje podiplomski program Filozofske fakultete v Ljubljani, smer anglistika. Rad prebere kakšno dobro knjigo in se zabava s prijatelji. Za razliko od večine, ki imajo glasbo radi, se Rok z njo ukvarja nekoliko aktivneje, saj igra kitaro pri Skromnem bandu. Poleg omenjenega je tudi član gibanja Mladi za Kristusa, v sklopu katerega mladi pričujejo o svojem osebnem odnosu z Bogom. Rok je torej uspešen študent, glasbenik in aktiven kristjan, ima pa še eno posebnost: belo palico. Tako je, Rok je slep, in sicer že od rojstva. Kot kaže, mu to v življenju ne predstavlja tako hude ovire, da ne bi mogel uresničevati stvari, ki si jih želi in so mu v veselje, to pa je najlepši zgled in najpristnejše pričevanje.

Ste že kdaj bili v trgovini z ličili in niste natančno vedeli, kaj kupiti in kako vprašati za nasvet, da ne bi izpadli trapasto? Točno to se je nekoč zgodilo Maji, nekaj let nazaj maturantki Škofijske gimnazije, danes uspešni 26-letni podjetnici. Zanimiva in ne najbolj prijetna izkušnja je bila ena od idej in razlogov, kako začeti nekaj, pri čemer si lahko sam svoj šef. Maja danes pravi: »Bolje, da kregam sama sebe, kot da me kdo drug.«

Saša Golob je in ni povsem običajno dekle. Večina jo pozna kot vrhunsko gimnastičarko, ki so jo trud, vztrajnost in osredotočenost na cilje lansko leto pripeljali do tistega, o čemer nekateri športniki sanjajo vse življenje: olimpijskih iger. Saša pa ni uspešna samo na športnem področju, je tudi prizadevna študentka medicine. Del študijske poti je prehodila v ZDA, s področja medicine pa jo najbolj veseli kirurgija.

Tisti, ki se vsaj malo zanimate za modo in modne dodatke, ste gotovo že slišali za Kajo Dornik in njeno sestro Petro. Mladi podjetnici sta še bolj poznani po svojih izdelkih, ki nosijo simpatično ime PopiKoki. Njun pristop do dela, ustvarjalnosti in načina promocije pa je tako zanimiv, da pritegne tudi tiste, ki se za modne dodatke pravzaprav ne zanimajo. Talent in trdo delo se mladima podjetnicama obrestuje z veliko naročili in povpraševanjem po njunih izdelkih.