1307-044-02 copySlovenija kljub svoji majhnosti po površini v marsičem predstavlja neprecenljivo dediščino, ki so jo ustvarjali naši predniki. Med pomembno stavbno dediščino sodijo slovenski kozolci. Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo pri nas, ne najdete nikjer na svetu, zato so naši kozolci posebnost tudi v svetovnem merilu.

V občini Šentrupert, ki je ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih občin v Sloveniji, so tako rekoč zadnji trenutek prepoznali vrednost kozolcev in jih postavili na ogled v prvem tovrstnem muzeju. Muzej je bil uradno odprt v začetku letošnjega junija.

V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolci so bili preneseni s terena ter obnovljeni v skladu s konservatorskimi načeli.

1307-044-05

    Dežela kozolcev Šentrupert, d.o.o, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert,

    tel.: 08 20 52 855 in GSM 041 890 909,

    spletna stran www.dezelakozolcev.si

    Delovni čas muzeja: 1. april – 31. oktober: od 10.00–18.00 ter 1. november – 31. marec: od 9.00–17.00. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.

    Za skupine je po dogovoru možen ogled tudi izven urnika. Za vso drugo ponudbo se je treba predhodno dogovoriti.

1306-044a copyOd leta 1984 Slovenski šolski muzej domuje sredi Ljubljane ob baročni uršulinski cerkvi Sv. Trojice v delu prostorov nekdanjih uršulinskih šol. Leta 1898 ga je ustanovila Zaveza slovenskih učiteljskih društev, in sicer z imenom Muzej slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva.

Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja nas seznanja z začetki načrtnega izobraževanja, ki so ga tudi pri Slovencih spodbudili najstarejši zapisi, ki s seboj prinašajo zahtevo po učenju in šolanju. Razstava, ki nam ta razvoj prikazuje, nazorno osvetli prve znane začetke šolstva na naših tleh in se konča v sodobnosti.

1306-044j

    Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana,

    tel.: 01 251-30-24 in GSM 031 299 676

    spletna stran www.ssolski-muzej.si

    Odpiralni čas: Muzej je odprt za obiske razstav od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in po dogovoru.
    Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 ure ter vsak prvi četrtek v mesecu od 15.00 do 18.00.

 

1303-044-04 copyŽelezniški muzej stoji le lučaj od središča našega glavnega mesta, v nekdanji kurilnici Ljubljana Šiška na Parmovi ulici. Slovenski železničarji so do svojega muzeja prišli šele leta 1981, ko je bil ustanovljen muzej kot Odsek za muzejsko dejavnost Železniškega gospodarstva Ljubljana. Podoba Železniškega muzeja se je od prvih začetkov do današnjih dni spreminjala in dopolnjevala. Zdajšnja stalna razstava je odprla vrata leta 2004.

    Železniški muzej Slovenskih železnic, Parmova 35, 1000 Ljubljana, tel.: 01 29 12 641, 01 29 12 643, spletna stran www.slo-zeleznice.si/podjetje/onas/zelezniskimuzej.

    Odpiralni čas: vse dni razen ponedeljka od 10h do 18h, za skupine po dogovoru.

1303-044a

 

1304-044-00 copyŠtevilne prebivalce notranjske vasi Dolenje Jezero so vode Cerkniškega jezera zaznamovale za vse življenje. Jezero, eno največjih svetovnih čudes, s svojo spreminjajočo se podobo privlači še danes, domačinom pa nemalokrat prinese kakšno skrb.
Vsi tisti, ki bi o jezeru radi izvedeli kaj več, lahko zavijejo v Muzej Cerkniškega jezera – Jezerski hram, ki stoji v neposredni bližini podružnične cerkve sv. Petra in Pavla v Dolenjem Jezeru. Muzej Cerkniškega jezera spada med t. i. zasebne oz. družinske muzeje. S svojo zasnovo, zbirkami ter prizadevanjem celotne družine Vekoslava Kebeta sodi med privlačnejše muzeje pri nas.

    Muzej Jezerski hram, Dolenje Jezero 1 e, 1380 Cerknica, tel.: 01 709 40 53 in gsm 041 561 870

    spletna stran www.jezerski-hram.si

1304-044-09

 

    Muzej slovenskih filmskih igralcev, Kraška cesta 26, 6215 Divača, tel.: 05 731 09 49 in 05 73 10 947

    spletna stran: www.muzejdivaca.si

Slovenski filmski igralci so svoje muzejsko bivališče našli v Divači. In to z razlogom. Prav v Divači se je rodila prva slovenska filmska zvezda Ida Kravanja, z umetniškim imenom Ita Rina.
Leta 1998 je občina Divača v sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravila stalno razstavo o tej igralki in hkrati začela razvijati misel o nastanku muzeja. Ta je zaživel leta 2011 in tako vabi na ogled.
1305-045b copy

Zajemi vsak dan

Ni nam treba obžalovati, da se nismo rodili ob Kristusovem času. Vsak čas je Kristusov, vsaka maša je Kristus sredi svojega ljudstva.

(Miha Žužek)
Petek, 18. Oktober 2024
Na vrh