ognjisce narocnina 2019Povabilo k obnovitvi naročnine je tudi lepa priložnost, da se vam, dragi naročniki, zahvalimo za vašo zvestobo. Ostanite naročniki Ognjišča tudi naprej.
Posamezna številka Ognjišča bo v letu 2019 stala 3,00 €.
Naročnina za naročnike
– pri župnijskih uradih bo 33,50 €,
– za naročnike po pošti pa 34,30 €.
– naročnina za inozemske naročnike 60 €, 80 USD, 88 CAD, 97 AUD, 70 CHF, 390 HRK, 55 GBP, 575 SEK.

Posamezni naročniki boste naročnino poravnali, ko boste konec januarja 2019 prejeli položnico. Naročniki, ki prejemate revijo v župniji, pa boste letno naročnino poravnali pri župniku, oziroma poverjeniku.
Vabimo vas, da priporočite Ognjišče svojim prijateljem in ne pozabite, da je naročnina na Ognjišče lahko tudi lepo darilo.
Na zalogi imamo tudi vezane letnike Ognjišča iz prejšnjih let. Oglejte si njihovo ponudbo na spletu: www.knjigarna.ognjisce.si (dodatna ponudba). Prav tako imamo na voljo ovitke za zbiranje Ognjišč.

uredništvo in uprava Ognjišča

34. slovenski knjižni sejem, v Cankarjevem letu (100-letnica Cankarjeve smrti) ... je priložnost, da Cankarja spoznamo v novi luči ... v še bolj zanimivi zgodbi kot doslej ...K temu nas vabi tudi likovna podoba grafika slikarja Janeza Boljke iz leta 1972 - ki s kljubovalno bolečo pozo telesa brez rok, borca za narodov blagor ...izžareva Cankarjevo silo in notranjo svetlobo. ... V Galeriji CD je med sejmom na ogled razstava Ivan Cankar, ki sledi življenjski poti pisatelja v osmih slikah kot del programa Cankar o Cankarju.knjizni sejem1 2018Letošnja država v središču je Madžarska, s katero se bomo srečevali vseh osem dni sejma. Sejem gosti Postojno v Vilharjevem letu in odhaja v goste v Radovljico. Na šestih odrih se bo v petih dneh in pol zvrstilo skoraj tristo dogodkov. Zelo pomemben je življenjski jubilej (70 let) pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja, najbolj prevajanega in nagrajevanega slovenskega avtorja.
Novosti sejma: več prostora in časa je posvečenega otrokom, za mlade je prostor v Debatni kavarni ... založniška akademija se bo ukvarjala z vrednotenjem mladinske literature  ... na Forumu vsak dan ustvarjajo ilustratorji ... Na letošnjem sejmu so se več kot dvajsetim tisočem knjig pridružile tudi krizanteme na vseh odrih in stojnicah. Kot simbol in v spomin na pogumnega pisatelja ter globok priklon njegovim knjigam (več na spletni strani SKS.

knjizni sejem 2018

Na sejmu pa je tudi založba Ognjišče, ki se je kot založba prvič predstavilo že na 7. knjižnem sejmu leta 1985. Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno. Aprila 2017 smo se spominjali 50-letnice ‘rojstva’ založbe Ognjišče. Takrat je namreč pri Ognjišču izšla prva knjiga v Žepni knjižnici Ognjišča Papež Janez Dobri (o sv. Janezu XXIII.) v več deset tisoč izvodih. Takratni uredniki so v težkih razmerah za Cerkev in verne želeli ljudem ponuditi poleg duhovnega branja v Ognjišču še dodatno branje v knjigah. In začeli so ‘avanturo’ založbe, ki je v pol stoletja izdala veliko knjig v visokih nakladah. Zavedamo pa se, da ni dovolj knjige izdajati, ampak je treba, da gredo med ljudi, saj so namenjene njim ... in tudi Slovenski knjižni sejem je taka priložnost, da se več ljudi seznani s knjigami z versko vsebino, s knjigami Ognjišča, z našimi knjigami, jih vzame v roke, prelista - ...

Pred Miklavžem vas bo gotovo zanimalo, kaj ponujamo v Miklavževi ponudbi za leto 2018. Lahko si jo prelistate in ogledate že doma, da bo na sejmu izbira lažja ...  Če vas pa zanimajo tudi naše druge izdaje in novosti, potem pa  prelistajte katalog Knjižna ponudba Ognjišča. ... Ste našli kaj zanimivega? Na knjižnem sejmu lahko do nedelje zvečer kupujete s popustom.

Kaj smo izdali v letu 2018, ki se izteka:

NOVOSTI 2018:

 

PRENOVLJENE IZDAJE

 

PONATISI

  • Jaz, Čarli Čeplin
  • Dragoceno darilo zgodb
  • Moje prvo obhajilo
  • Pater Pij, sveti, ponižni in ljubljeni
  • Sveto pismo v torbici
  • Božič prihaja
  • Raziskuj Sveto pismo
  • Ana praznuje božič
  • Jaz, Čarli Čeplin

 

DRUGE IZDAJE

 

NEKAJ IZ ZGODOVINE ZALOŽBE
Izdajanje knjižnih del pri Ognjišču se je začelo v dveh zbirkah – Mali in Žepni knjižnici Ognjišča. Da je bila želja po branju v tistem času zelo velika dokazujejo številke, saj je bila prva izdana knjiga prodana v nakladi 40.000 izvodov. V letu 1967 so izšle tri knjige - poleg omenjene še Moč ljubezni o Maksimiljanu Kolbeju in knjiga Če Gospod kliče. S tem so bili položeni temelji za založniško dejavnost in lahko omenimo, da je v teh 50. letih bilo izdanih 651 knjig, poleg njih še 36 glasbenih kaset, 31 videokaset, 26 glasbenih CD-jev in 10 DVD-jev ter dve seriji filmov na DVD. Slomškova založba pa je v času od septembra 2013, ko je bila priključena Ognjišču, izdala 47 novosti in 10 ponatisov.

 

 Ali ste vedeli, da

... je bil prvi ilustrator naših knjig bil slikar Lojze Perko (Luč z gora, Materina ruta)?
... da je bila povest Materina ruta pisatelja Lojzeta Kozarja, takrat župnika v prekmurskih Odrancih, prva knjiga domačega avtorja pri založbi Ognjišče (izšla leta 1973)
... je Ognjišče decembra 1979 izdalo prvo knjigo za otroke (Evangelij v slikah); prav ponudba knjig za otroke je danes najštevilčnejša v programu založbe
...je julija 1980 Ognjišče z založbo Jaca Book iz Milana začelo izdajati zbirko Cerkev in njena zgodovina - deset bogato ilustriranih knjig velikega formata; v osemdesetih z isto založbo tudi zbirko Sveto pismo in njegova zgodovina (7 knjig)
... je največji založniški podvig Ognjišča v osemdesetih, monografijo Lepa si zemlja slovenska (20.000 naklade v dveh izdajah) uradno izdala Mohorjeva družba v Celju, ker knjiga ni verskega značaja in jo Ognjišče ni smelo izdati.
... se je Založba Ognjišče prvič predstavila na 7. knjižnem sejmu leta 1985? Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno.
... je januarja 1987 Ognjišče izdalo prvo glasbeno kaseto (verske popevke Ko korenin se zavemo), leta 1989 pa tudi prvo videokaseto (VHS) Marija skoz življenje slovenskega naroda
... od leta 1997 Ognjišče ponuja svoje knjige tudi po internetu (spletna knjigarna je bila prenovljena 2016).
... si leta 1997 oče urednik Franc Bole ‘izmisli’ za prodajo knjig po župnijah posebna prodajna stojala
... izide decembra 1999 knjiga Svetnik za vsak dan v dveh knjigah (ponatis leta 2004), 2016 izide nova prenovljena in razširjena izdaja
... leta 2002 Ognjišče prvič ponudi zelo poriljubljene krstne, obhajilne in birmanske pakete.
... za božič 2004 naročniki Ognjišča dobijo ob 40-letnici izhajanja v dar knjigo (Zgodbe s semeni upanja)
... leta 2006 Ognjišče ustanovi klub Ognjišče, v katerega se lahko včlanijo z nakupom katerekoli knjige in prejmejo kartico zvestobe, s katero so upravičeni do popusta
... je oktobra 2008 škof Anton Jamnik blagoslovil novo knjigarno Ognjišča v Kranju
... so novembra 2011 prenovljeni prostori uprave in uredništva Ognjišča v Kopru, odprta nova trgovina z bogato ponudbo knjig
... je bilo za založbo najbolj rodovitno leto 2013 (izdanih 24 novih knjig)
... da je septembra 2013 založba Ognjišče pod svoje ‘okrilje’ sprejela tudi mariborsko Slomškovo založbo
... da je 14. novembra 2017 založba Ognjišče odprlo prenovljeno knjigarno v Kopru (Trg Brolo 11)

več: ERJAVEC, Matej. Obisk pri nas doma - Založba Ognjišče. (Na obisku). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 4, str. 104-106.

pripravlja Marko Čuk

bole biseromasnikŠestdeset let (in dva dneva) po svoji novi maši - prvi sveti daritvi v občestvu svoje domače župnije Postojna, ki jo je daroval 6. julija 1958, je msgr. Franc Bole, ustanovitelj in "polstoletni" urednik Ognjišča in direktor Radia Ognjišče, 8. julija 2018 s slovesno mašo v koprski stolnici obhajal svoj biseromašniški jubilej. Slavja so se udeležili številni duhovniki, njegovi sobratje, sodelavci, sestra Lea in nečaki, drugi sorodniki ...bralci Ognjišča, poslušalci in prijatelji Radia Ognjišče, ki je slavje tudi prenašalo ... njegovi znanci, verniki ...

Jubilanta in vse navzoče je nagovoril koprski škof Jurij Bizjak, ki je življenje in delo Franca Boleta povezal s sedmerimi darovi Svetega Duha, ki jih je Gospod poslal nad svojega maziljenca in so obrodili bogate sadove v dušah ljudi, ki jim je z ljubeznijo, potrpljenjem, navdušenjem in z vztrajnostjo služil. Najprej kot župnijski upravitelj v Postojni, potem v Bertokih in v Sv. Antonu in v stolni župniji v Kopru, kjer je še zdaj pomočnik. Na poseben način pa je naš zlatomašnik služil Cerkvi na Slovenskem kot ustanovitelj revije in radia Ognjišče, kot izdajatelj na stotine knjig, kaset, videokaset, zgoščenk in drugih publikacij.

»Vse moči in svoje znanje je posvetil širjenju duha modrosti in razumnosti med ljudmi: S svojim mnogovrstnim oznanjevanjem z govorjeno in pisano besedo se je velikokrat noč in dan trudil, ... da bi dosegel tudi vse obrobne in oddaljene, vse izgubljene in iskalce.«bole biseromasnik2 Bil je tudi poln Duha svéta in moči, saj je od začetka svojega delovanja videl cilje in poti, ki jih mnogi drugi niso niti videli niti opazili. Oral je ledino tudi na področju karitativne dejavnosti in dobrodelnosti ... in "koliko reči je danes samoumevnih po zaslugi očeta Franca, ki je v svojem času videl pravo smer in z močno roko utiral pot delom krščanske dobrodelnosti in krščanskega usmiljenja"... . ... Gospod pa ga je (kot apostola Pavla) učil strahu Gospodovega: »Koliko različnih preizkušenj in pasti in groženj je na svoji dolgi poti uspešno prebrodil naš slavljenec, vedo vsi njegovi bližnji sodelavci, za mnoge pa seveda ve samo on. (...) Z Duhom spoznanja (preseganja zakonitosti tega sveta in stegovanja po zakonitostih nebeškega kraljestva) pa se je slavljenec Bole vse življenje trudil, da dovrši sluižbo, ki jo je prejel od Gospod Jezusa in izpriča blagovest o Božji milosti" ... brez tega brez tega bi življenje zanj ne imelo nobene vrednosti ...

bole biseromasnik3Msgr. Franc Bole je v zahvali najprej razmišljal, kako nekaj izrednega je biti Jezusov prijatelj (Ne bom vas več imenoval služabnike ampak prijatelje) "tudi če bi bil to samo en dan, samo na novi maši. Če pa to pomnožimo z dnevi, ki so v šestdesetih letih in z mašami, ki jih v tem času opravi duhovnik, lahko samo strmimo nad Jezusovo dobroto, nad čudežem Jezusove dobrote." ... potem pa je spomnil, da ima Jezus v načrtu življenja vsakega duhovnika nedopovedljive milosti. Sam se zaveda, da spada med tiste duhovnike, ki jim je Bog dal posebne naloge v življenju. »Še marsikaj je skrito in vseh milosti ne vidimo. Sam se vse življenje čudim, da mi je Bog dal toliko svojih darov in prijateljev, ki so mi stali ob strani. Njemu in vsem vam prisrčna hvala! Vem, da nisem na vse te načrte odgovoril, kot bi moral, zato se priporočam v vašo molitev, da bi Bog ob svoji sodbi ne bil preveč strog z menoj.«

 

bole biseromasnik4Sodelavci Ognjišča so slavljencu izročili šopek rož, radijci pa so dodali še »tehnološki šopek,« ki so ga sestavljali, oblikovali in zavijali leto in pol. To je sodobna spletna stran, sestavljena iz cvetov radijskih oddaj oziroma arhiv radijskih oddaj. Odgovorni urednik radia Tadej Sadar je spomnil, da nam je tudi tehniko dal Bog in prav tehniko, od ciklustila, do radijskega mikrofona, je cenjeni biseromašnik do konca izrabil samo za en cilj, oznanjati Boga in Njegovo besedo prinašati ljudem.

 

uradna osebna izkaznica Franca Boleta:

Franc Bole je bil rojen 9. avgusta 1932 v Koritnicah pri Knežaku. Po končanem študiju teologije je leta 1958 postal duhovnik. Novo mašo je imel v Postojni, kamor se je njegova družina medtem preselila. Postojna je bila tudi kraj njegove prve duhovniške službe in tam je leta 1965 začel izdajati list Farno Ognjišče, ki je v nekaj letih postalo najbolj razširjen slovenski mesečnik. In prav v okviru urejanja te revije je razvil vrsto dobrodelnih, človekoljubnih in karitativnih pobud. Leta 1990 je postal prvi direktor Slovenske Karitas in to službo opravljal tri leta. Po osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji naše družbe je iskal poti, kako uresničiti zamisel "katoliškega". Junija 1994 se je oglasil Radio Ognjišče iz koprskega studia, proti koncu novembra istega leta pa iz ljubljanskega studia. Njegovi blagoslovljeni valovi pokrivajo celo Slovenijo in so številnim poslušalcem nepogrešljiv družabnik. ...

bole biseromasnik5

Francov spomin na mlada leta:

Moj rojstni kraj so Koritnice pri Knežaku. Tam sem hodil tudi v osnovno šolo, ki je bila v italijanščini. Hvaležen sem staršem, ki so mi dali dobro krščansko vzgojo, podprto z osebnim zgledom. V družini nas je bilo pet otrok, eden je umrl še kot dojenček , tako, da smo ostali štirje, midva z bratom in dve sestri. Sestri sta bili starejši in sem ju moral pridno ubogati.

Brat, ki je od mene starejši, je bil v malem semenišču na Reki. Ta šola ni bila tako strogo namenjena duhovniškim poklicem, kot nekatera mala semenišča. Šel sem za njim, ko mi je bilo kakšnih dvanajst let. Pouk je bil v italijanščini . V šoli so bili v glavnem dečki z Reke, ki so italijanski jezik dobro obvladali. Po priključitvi leta 1947 so se mnogi Italijani izselili, med njimi tudi reški škof in mnogi fantje semeniščniki, ki so odšli v mesto Piso, znano po poševnem  stolpu. Nas pa so poslali v Pazin, kjer so po vojni ustanovili semenišče. Tako sem en tuj jezik - italijanski - zamenjal z drugim - hrvaškim. V tem obdobju sem se tudi bolj jasno odločil za duhovniški poklic. Pravzaprav ta odločitev ni bila tako težka, ker sem veliko bral in se zanimal za krščansko socialno misel. Navdušenje za socialno dejavnost Cerkve je utrjevalo mojo pripadnost Cerkvi in odpiralo pot moji odločitvi.

Živ sem bil res, prav tako drži, da se nisem posvečal samo študiju. Tudi v Ljubljani sem ogromno bral, skripta in snov za izpite pa sem v nekaj dneh in nočeh dal skozi«. Sem pa redno obiskoval predavanja in tudi drugim pomagal pri študiju. Filozofija me je pritegnila. V semenišču smo zmeraj nekaj snovali. Na ciklostil smo razmnožili nekaj manjših knjig; izdali smo npr. prevod francoske knjige Daniela Ropsa o maši z naslovom Missa est (K maši, bratje) in jo celo opremili s fotografijami, ki smo jih sami izdelali. Med bogoslovnim študijem mi je uspelo dobiti vizo in tako sem cele tri počitniške mesece »štopal« po Franciji. Takrat je bila Francija vzor v liturgični obnovi, imela je najbolj sodoben in prodoren verski tisk, med mladimi duhovniki je bilo zelo veliko pobud, navdušenja. Napolnil sem si kovčke s časopisi, izrezki, revijami, z vsem, kar bi mi lahko koristilo pri bodočem pastoralnem delu. Takrat nisem niti sanjal, da bo to dejansko moje bodoče delo.

 

priljubljeno: (leta 2002)

TV oddaja: Obzorje duha
film: Zvezdne vojne
radijska oddaja: Sobotna iskrica
glasba: verske popevke
knjiga: Maksimilijan Kolbe
barva: modra
jed: pašta in fižol
pijača: stil-limona
konjiček: tehnika-elektronika

največja

sreča: biti duhovnik
žalost: ne uspeti uresničiti vseh načrtov
ljubezen: delo z mladimi in za mlade
najsrečnejši dogodek: nova maša

 bole biseromasnik6

nekaj "zgodovinskih" misli slavljenca

Na mizi leži šest številk Farnega ognjišča ... to je naše delo in skromen uspeh minulega leta ... Veseli smo tega skromnega uspeha in ponosni smo nanj. Vsaka številka skriva celo zgodovino ... pri eni nismo dobili papirja, pri drugi ni bilo barve, spet druga je čakala na popravilo ciklostila ... Vsaka številka je bila napravljena z udarniškim delom. Naše geslo je bilo: medsebojna ljubezen, vzajemna pomoč. (1965)

Novo ime OGNJIŠČE...staro slovensko ognjišče, ki je potrebno tudi mladim . Ognjišče ni le list, ki ga prebereš in vržeš proč, ampak list, ki povezuje v veliko družino vse, ki želijo graditi prihodnost ... Ognjišče hoče prinesti mladim luči, ogreti s toploto, povezati z ljubeznijo .,..(1966)

Velikokrat me sprašujejo, kako smo prišli na zamisel, da bi izdajali ta list. Stvar je bila zelo preprosta. Kot postojnjski župnik sem se večkrat srečeval s prijateljem Bojanom Ravbarjem, tedaj kaplanom v Kopru, sedaj koprskim župnikom. V skupnem iskanju pastoralnih sredstev je prišla na dan tudi zamisel, da bi se prek tiska bolj približali zlasti mladim. Nihče takrat ni mislil na list, ki bo dosegel več kot 80.000 naklade. K sreči je bil ravno to leto Postojni kot nedeljski kaplan dodeljen Silvester Čuk, vešč v pisanju in dober risar. Razdelili smo si delo. Koper naj bi poskrbel pretežno za razmnoževanje in mladina v Kopru se je z velikim navdušenjem lotila tega dela, seveda ob podpori nekaterih starejših „izkušenih" vernikov. (1975 - ob 10-obletnici Ognjišča)

Pomembno je verovati v neke ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti oči odprte za znamenja časa. Po naravi, sem optimist, zato me težave zlepa ne spravijo na tla. (1995)

Vseskozi sem veliko bral. Za branje sem se navdušil že doma: otroci smo imeli Zamorčka, v družini pa sta bila tudi Bogoljub in Mohorjeve knjige. Romanov nisem veliko bral, zanimale so me bolj filozofske in praktične knjige. V Pazinu sem zelo nerad hodil na sprehode ali na dvorišče. Tudi med odmori sem navadno ostal v učilnici, pa je prišel vzgojitelj in me napodil ven. Navadno sem vzel knjigo in šel na kakšen zidek na dvorišču in naprej bral. Dolgi sprehodi so mi bili največja muka. (1995)

Živel sem v težkih in prelomnih (odgovornih) časih. V mladosti druga svetovna vojna, ko smo na gimnaziji na Reki živeli v stalnem strahu pred bombardiranjem. Pomanjkanje hrane. Jezikovne težave, osnovno in nižjo gimnazijo v italijanščini, višjo gimnazijo v hrvaščini (semenišče v Pazinu). Bogoslovje v Ljubljani, ne da bi imeli en sam tuj časopis ali revijo, z veliko volje po znanju in načrtih za bodoče delo na župniji. Bil sem med prvimi študenti, ki smo dobili vizo za tujino. V dvojnih počitnicah sem v treh mesecih z avtoštopom prekrižaril Francijo, Belgijo, Švico. Odkrival sodobni francoski verski tisk. Prvo službeno mesto: župnik v Postojni in sedem let dela z mladino, kljub vsem oviram, zasliševanjem, zaporu. Zamisel o mladinskem časopisu, ki ga nobena tiskarna ni hotela sprejeti v tisk. Tiskanje prvega letnika v lastni "režiji" na ciklostil (1965). Ob navdušenem sprejemu bralcev tedanjega Farnega Ognjišča, končno le sprejetega v tiskarni v Kopru in s premestitvijo na "obalo", za župnika v Bertoke in potem za urednika v Koper, se začenja moja doba dela za tisk in medije (Ognjišče, knjige, Radio Ognjišče, TV3, avdio in videokasete...) (2002)

Za duhovnika ni počitka ali pokoja, dokler še lahko dela. Vedno sem delal z drugimi, v ekipi, vsi uspehi in neuspehi so bili skupni. Bog mi je dal dobre sodelavce, brez katerih bi ne bilo nič tega, kar smo naredili. Ta ekipa se krepi in pomlaja, prevzema bremena z mojih ramen in skupaj delamo še več in še bolje. Upam, da bo teh sodelavcev še več. (Franc Bole leta 2002)

več o Francu Boletu

pripravlja: M. Č.
foto: Benjamin Pezdir

narocnina ognjisca 2018Povabilo k obnovitvi naročnine je tudi lepa priložnost, da se vam, dragi naročniki, zahvalimo za vašo zvestobo. Ostanite naročniki Ognjišča tudi naprej.
Posamezna številka Ognjišča bo v letu 2018 stala 2,90 €.
Naročnina za naročnike
– pri župnijskih uradih bo 32,00 €,
– za naročnike po pošti pa 32,90 €.
– naročnina za inozemske naročnike 59 €, 78 USD, 85 CAD, 94 AUD, 68 CHF, 370 HRK, 53 GBP, 560 SEK.

Posamezni naročniki boste naročnino poravnali, ko boste konec januarja 2018 prejeli položnico. Naročniki, ki prejemate revijo v župniji, pa boste letno naročnino poravnali pri župniku, oziroma poverjeniku.
Vabimo vas, da priporočite Ognjišče svojim prijateljem in ne pozabite, da je naročnina na Ognjišče lahko tudi lepo darilo.
Na zalogi imamo tudi vezane letnike Ognjišča iz prejšnjih let. Oglejte si njihovo ponudbo na spletu: www.knjigarna.ognjisce.si (dodatna ponudba). Prav tako imamo na voljo ovitke za zbiranje Ognjišč.

uredništvo in uprava Ognjišča

Lucija, Francek in Ja­cinta so pasli ovce na gmajni, imenovani Cova da Iria (globel Irija). Ko je sonce kazalo poldan, so po krajevni navadi kleče zmolili rožni venec. Ko se je nenadoma zabliskalo, so otroci mislili, da se pripravlja k nevihti, toda nebo je bilo čisto jasno. Tedaj so nad nizkim hrastom nedaleč od sebe zagledali čudovito lepo Gospo. Hoteli so zbežati, a jim je rekla, naj se ne bojijo, ker prihaja iz nebes. Naročila jim je, naj pridejo na ta kraj ob isti uri vsakega trinajstega v mesecu do oktobra. »Oktobra vam bom povedala, kdo sem in kaj želim od vas.« Naročila jim je, naj vsak dan molijo rožni venec za mir v Evropi. Otroci so se dogovorili, da bodo o prikazni molčali, pa je mala Jacinta vse izklepetala mami.

13. oktobra 1917
ŠESTO PRIKAZANJE

Fatima 13 oktobraV globeli se je zbralo okoli 70.000 ljudi: vernih, radovednih, dvomljivcev, brezvercev in časnikarjev, ki so bili poslani, da razkrijejo sleparijo. Lilo je kot iz škafa. Okoli poldneva se je prikazala Marija in Lucija jo je vprašala: »Kdo ste, Gospa, in kaj želite od mene?« Marije je odgovorila: »Gospa svetega rožnega venca sem. Želim, da mi na tem mestu postavijo kapelo v čast in naj molijo vsak dan rožni venec ter delajo pokoro za svoje grehe.« Ob koncu pogovora z Marijo je Lucija zaklicala: »Glejte sonce!« Oblačno nebo se je odprlo in prikazalo se je sonce v obliki srebrnega krožnika. Sijalo je z nikoli videno močjo, a ni slepilo. Nato se je začelo naglo vrteti okoli svoje osi in je sipalo okoli sebe snope mavričnih barv, zatem pa je padalo in kakšnih deset minut poplesavalo ter se v cikcaku vrnilo na svoje mesto ter sijalo z običajno močjo. Ta sončni čudež je pomenil potrditev, da prikazen res prihaja iz nebes.

za srce afrike 2017aV drugi polovici avgusta je Slovenska karitas v sodelovanju z revijo Ognjišče začela že z dvanajsto dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrana sredstva so namenjena razvojnim in humanitarnim projektom na področju zdravstva, šolstva ter oskrbe z vodo in hrano, ki jih Slovenska karitas izvaja v sodelovanju s slovenskimi misijonarji predvsem v osrednjem delu Afrike, kjer na podeželju ljudje živijo zelo preprosto, večinoma od tega kar pridelajo na zemlji. V zadnjih letih se vse več ljudi v Afriki spopada s sušami in lakoto, kot posledicami podnebnih sprememb in revščine. Številni otroci so lačni in podhranjeni. Slovenske misijonarke v zdravstvenih centrih na revnem podeželju s svojim trudom dnevno rešujejo življenja podhranjenih otrok in bolnikov. To je mogoče le, če imajo primerne pogoje za zdravljenje bolnikov, zdravila in sredstva za nakup hrane. Revnim otrokom z dnevnimi obroki pomagajo tudi v sklopu misijonskih šol, njihovim staršem pa z delom, najemom zemlje in s semeni, da bi lažje pridelali hrano in preživeli družino. Misijonarji tako s pomočjo iz Slovenije ljudem v srcu Afrike prinašajo upanje za prihodnost. Dosedanja pomoč iz Slovenije, preko zbranih darov Za srce Afrike ter ob sofinanciranju posameznih projektov s strani Ministrstva za zunanje zadeve RS in Misijonskega središča Slovenije, dnevno lajša življenje že preko 250.000 ljudem v Afriki, med katerimi je več kot polovica otrok. V zadnjih enajstih letih je bilo s to pomočjo zgrajenih ali obnovljenih in opremljenih 6 šol in vrtec, 4 zdravstveni centri in 3 porodnišnice ter 10 večjih vodnjakov. S hrano pa je bilo rešenih tudi mnogo življenj podhranjenih otrok. S. Bogdana Kavčič je ob tem dejala: »Ko bi vi vedeli kolikokrat so bila s to pomočjo iz Slovenije rešena življenja, vaša pomoč vedno pride v pravem času in je neprecenljive vrednosti.« Nadaljuje pa s hvaležnostjo: »Vedno sem ganjena, ko samo potrkam, pa se že odprejo vrata src ljudi v Sloveniji. Neizmerno sem vsem hvaležna«.

S POMOČJO LANSKOLETNIH ZBRANIH SREDSTEV ZA SRCE AFRIKE SMO POMAGALI:

V Safi v Centralnoafriški republiki smo v zdravstvenem centru omogočili nakup opreme za novozgrajeni sobi za bolnišnično oskrbo, za sprejemnico, lekarno in sanitarije. Pomagali smo pri nakupu 3,3 tone hrane za pomoč 408 podhranjenih otrokom ter 23 nosečim materam. Sestra Eldermira, ki deluje na misijonu v Safi je povedala zgodbo deklice Horebe, ki so ji s pomočjo iz Slovenije rešile življenje: »Mama je malo Horebo je pripeljala v zdravstveni center. Imela je hude otekline, ki so znamenje težke podhranjenosti. Nenehno je jokala. Nudile smo ji vso skrb in pozornost. Po nekaj tednih se je začela smejati, dobivala je na teži in otekline so izginile. Sestre vedno občutimo neizmerno veselje, kadar en otrok preživi. Zahvaljujemo se Gospodu za vse vas, ki pomagate, da lahko zdravimo bolnike in rešujemo življenja.« Sestra še nadaljuje: »Podhranjenost je v tej državi res velik problem. Otroci vsakodnevno umirajo. V bolnišnični oskrbi v Safi imamo vedno okoli 20 kritično podhranjenih otrok, ki tam ostanejo vsaj mesec. Ko se okrepijo gredo v domačo oskrbo in nato prihajajo skupaj z drugimi kronično podhranjenimi otroci dvakrat tedensko v center, kjer jih spremljamo, jim damo dva obroka in hrano za naslednje dni za domov. Ob teh srečanjih mame poučujemo tudi kako naj pravilno prehranjujejo otroke, da ne bi ponovno zapadli v podhranjenost.«

V Mukungu v Ruandi smo v sodelovanju s s. Vesno Hiti v zdravstvenem centru, kamor dnevno pride po pomoč do 150 ljudi, podprli gradnjo in opremljanje dveh sob in sanitarij za bolnike, ki so več mesecev v oskrbi. V dela je bilo vključenih 50 domačinov.

za srce afrike 2017cOb sofinanciranju projekta s strani MZZ smo v sklopu zdravstvenih centrov v Mukungu in Musangu v Ruandi nadaljevali z oskrbo nosečnic, zdravstveno vzgojo nosečnic in mater o razvoju, cepljenjih, higieni in pravilni prehrani otrok. Matere so izdelovale in prejele tudi domače milo, ki si ga sicer težko privoščijo. Porodnice, ki so hodile na predporodna svetovanja in rodile v porodnišnici v Mukungu in Musangu, so kot spodbudo prejele oblačilo zase in za novorojenčka, ki jih je šivalo 15 deklet, ki so se lani v sklopu projekta izučile za šivilje.

Vesna Hiti, je ob pomoči Karitas na njenem misijonu v tem letu zapisala sledeče pričevanje: »NASABIMANA Mathieu je star 35 let in oče štirih otrok. Z delom svojih rok je lepo skrbel za družino. Potem pa se je pred petimi leti hudo ponesrečil. Posledica so ohromele noge in globoke preležanine, katere je potrebno vsak dan previjati. Ker v naših krajih ni poti za invalidske vozičke, je že nekaj let hospitaliziran v našem centru. Družina, ki živi v oddaljenem kraju, ga več ne obiskuje. Zato mu sestre posvečamo še posebno skrb, mu redno dajemo hrano iz sredstev, ki jih je preskrbela Slovenska karitas. Vesele smo tudi, da imamo od letos naprej v našem centru dve posebni sobi za bolnike, kot je Mathieu, ki so dlje časa v bolnišnični oskrbi. To so vaši darovi, dragi prijatelji, ki imate v domovini posluh za stiske ljudi širom sveta! Mathieu se vam zahvaljuje. In skupaj z njim še toliko drugih lačnih in podhranjenih, velikih in malih bolnikov! In Jezus vam pravi: »Kar ste storili.....«. Pošiljam Vam hvaležen pozdrav in zagotovilo zvestega molitvenega spomina iz ‘Srca Afrike«.

Lokalna zdravstvena delavka Adeline, ki dela eno leto v porodnišnici v Mukungu, ki smo jo obnovili v 2015 v okviru projekta MZZ, pa je povedala: »Pogoji za delo so veliko boljši in bolj je čisto kot po vseh drugih zdravstvenih centrih okoli. Noseče matere rade hodijo v to porodnišnico tudi od drugod, ker so tukaj lepo sprejete in deležne bolj kvalitetnih uslug. Ob tem je zelo pomembno, da pridejo tudi na svetovanja pred in po porodu, da se naučijo kako ravnati z otrokom. Zraven pridejo tudi očetje, kar je primer dobre prakse, ki jo delimo tudi z drugimi zdravstvenimi centri.«

za srce afrike 2017bV Rwisabiju v Burundiju smo v vrtcu podprli gradnjo nove in opremljanje večje učilnice za izobraževanje 200 otrok in njihovih staršev. Vsa dela je bilo vključenih 32 domačinov, ki so z zaslužkom lažje preživeli njihove družine. S. Vesna Hiti je ob tem povedala: »Takoj pride prosit za delo 200 in več moških, če vidijo, da se bo na misijonu nekaj delalo. Včasih so prosili, da jim pomagamo z denarjem ali s hrano, danes pa rečejo: »Daj mi delo.«

V sklopu vrtca v Rwisabiju smo podprli tudi plačilo za delo dveh vzgojiteljic, ki revnim otrokom skupaj z usmiljenkami nudijo dobro vzgojo in znanja že pred vstopom v šolo. V sklopu zdravstvenega centra v Rwisabiju pa delo babice in medicinske sestre ter nakup manjkajoče medicinske opreme.

V Kiguhu v Burundiju, kjer na novem misijonu od lani deluje s. Bogdana Kavčič, smo podprli obnovo 6 učilnic dotrajane vaške šole, ki jo je v tem letu obiskovalo 943 učencev.

V Kasungu v Malaviju smo v novi gimnaziji omogočili nakup 150 vzmetnic in vzglavnikov za internat za revna dekleta in fante. Za to pomoč nas je prosil p. Alojz Podgrajšek, ki pravi: »V naši šoli imajo prednost mladi, ki so ostali brez staršev in prihajajo iz najrevnejših družin. Želimo jim pomagati vsestransko, jim dati znanje in dobro vzgojo.«

V sodelovanju s Caritas Malavi pa smo ob hudi suši podprli nakup hrane in na sušo odpornih semen.

V Ampitafa na Madagaskarju smo v sodelovanju z misijonarjem Janezom Krmeljem podprli nakup 7,5 ton riža in 160 l olja za dnevni obrok 217 osnovnošolcev, ki večinoma prihajajo iz oddaljenih krajev in je bil pogosto to njihov edini obrok v dnevu. Janez Krmelj je ob tem povedal: »Prisrčna zahvala vsem darovalcem Za srce Afrike, ki ste pomagali, da smo našim osnovnošolcem ponovno lahko omogočili obrok hrane. Vsak dan so dobili kuhan riž in nekaj malega prikuhe. Tako v šoli niso bili lačni in zaspani in so vsi uspešno zaključili osnovno šolo. Bog povrni!«

Z LETOŠNJO AKCIJO ZA SRCE AFRIKE PA ŽELIMO PODPRETI SLEDEČE PROJEKTE:

V Safi v Centralnoafriški republiki bomo preko celega pomagali z nakupi hrane za pomoč preko 400 podhranjenih otrokom in odraslim, še posebej doječim materam.

V Kiguhu v Burundiju, kjer so usmiljenke začele z delom na novem misijonu, je potreba po popolni obnovi in opremljanju tamkajšnjega zdravstvenega centra, ki oskrbuje 12.000 prebivalcev. Streha pušča, strop in predelne stene so uničene, primanjkuje opreme, vode in zdravstvenih delavcev. S. Bogdana Kavčič nas prosi za pomoč. Zgraditi želijo tudi vaški vodnjak, kjer se bo z vodo oskrbovalo 170 družin.

Zgodbi, ki jo ju je o razmerah v zdravstvenem centru v Kiguhu zapisala sestra Bogdana Kavčič: »Mama je proti večeru prinesla svojega otročka z visoko vročino v lokalni zdravstveni center v Kiguhu. Tam ni našla nobenega zdravstvenega delavca, ker jih primanjkuje. Zaman je čakala in otrok ji je umrl v naročju. Če otroci ne dobijo pravočasne pomoči, lahko hitro umrejo zaradi velike vročine, malarije in njenih posledic. Vse nas sestre ob tem zelo boli srce, zato bi želele v tem kraju, kjer imamo nov misijon, prevzeti skrb za zdravstveni center. Prosimo za pomoč.« In druga: »Že nekajkrat so nas prišli ljudje poklicat k materi, ki je prišla v zdravstveni center rodit, ker tam ni bilo nobene babice. K sreči so vse normalno rodile, le da v celem centru ni bilo kapljice vode, niti v vedru. Zares, potrebe so velike in voda je ena prioriteta. Vse je v slabem stanju in bo potrebno vse premišljeno urediti.«

V Nyangungu v Burundiju, kjer smo zgradili novo šolo z 12 učilnicami, nas ravnateljica prosi za nakup učbenikov za vse predmete za učbeniški sklad šole. Lani je šolo obiskovalo 895 otrok. Mnogi so imeli samo zvezek.

V Ampitafi na Madagaskarju pa nas Janez Krmelj ponovno prosi za podporo pri nakupu riža za cca. 220 osnovnošolcev, za katere je to pogosto edini obrok v dnevu. Tudi lazaristom iz Tolangara na jugu države želimo priskočiti na pomoč pri nakupih hrane za revne šolarje.

Z DELOM DO DOSTOJNEGA ŽIVLJENJA

Slovenska karitas je v sodelovanju z revijo Ognjišče in slovenskimi misijonarji v Afriki akcijo Za srce Afrike pred osmimi leti nadgradila z akcijo Z delom do dostojnega življenja.

za srce afrike 2017dPrek akcije s pomočjo rednih mesečnih darovalcev omogočamo delo in plačilo revnim staršem v Afriki ter tudi v Albaniji in na Šrilanki, da z lastnim delom lahko preživijo svoje družine in dostojneje živijo - da imajo sredstva za hrano, zdravstveno oskrbo in za šolanje otrok ter tudi za nakup zemlje, popravilo hiše ipd. Takšna pomoč družini je nekaj letna, toliko, da se družina postavi na lastne noge, nato pa se namesto nje vključi drugo revno družino ...

Lani je 514 slovenskih darovalcev omogočalo plačilo za redno in občasno delo staršem iz 300 družin v Ruandi, Burundiju, na Madagaskarju in v Centralni Afriki ter staršem iz 14 družin v Albaniji in 9 na Šrilanki. Na misijonih v Afriki in Albaniji starši pomagajo v zdravstvenih centrih, šolah pri čiščenju, urejanju okolice, obdelovanju vrtov, pri oskrbi onemoglih ter drugem delu za skupno dobro. Za delo prejemajo plačilo za lažje preživetje. Na Šrilanki, kjer sodelujemo z lokalno Karitas, pa revne družine prejmejo enoletno podporo za zagon obrti, kot je reja živali, šivanje, gojenje zelenjave ... Revna družina na afriškem podeželju potrebuje dodatnih 24 EUR, v mestu pa 48 EUR, v Albaniji 50 EUR in na Šrilanki 30 EUR na mesec, da dostojno preživi, ima dovolj hrane, dostop do zdravil in šolskih potrebščin za otroke.

Tudi letos nadaljujemo s to akcijo. K pomoči nas vabijo misijonarka s. Bogdana Kavčič v Burundiju, sestre v Eritreji, s. Vida Gerkman v Albaniji ter Karitas na Šrilanki, kjer so številne revne družine potrebne pomoči.

Lansko leto smo glede na prošnje naših misijonarjev začeli tudi s podporo plačila za delo zdravniku in 2 učiteljicama na misijonih v Afriki. To je velik doprinos za delo posameznih misijonov in domačine. Na ta način bi glede na potrebe želeli pomagati še več misijonom, zato tudi letos nadaljujemo z zbiranjem mesečnega daru za plačilo učitelja, vzgojitelja, zdravnika ali zdravstvenega delavca za kar mesečno potrebujejo med 70 in 150 EUR.

Za mesečni dar za pomoč revnim družinam ali osebju na misijonih, se lahko odločite preko trajnika ali položnice in Slovenska karitas vam bo poslala kratek opis družine, učitelja ali zdravstvenega delavca, ki se preživlja s plačilom za delo za skupno dobro, ki ste ga vi omogočili.

Več informacij v položnici in zloženki priloženi k reviji Ognjišče ali na http://www.karitas.si/akcije/za-srce-afrike/.

deli Jezusa post 2017Imaš računalnik, pametni telefon ali televizijo?
Imaš nekaj minut na dan, ki si jih lahko vzameš za Boga?
Si želiš letošnji post preživeti na poseben način?

Poznaš akcijo
#deliJezusa?
Blagor ti!

O blagrih bodo v tem postu razmišljali naključni mimoidoči, duhovniki in pričevalci, ki bodo posamezen blagor podkrepili z osebno izkušnjo.

Vse to vsak postni ponedeljek, sredo, petek in nedeljo na spletni strani Pridi.com, Facebooku, Youtubu in Exodus TV (7:40, 13:40 in 19:40). #deliJezusa
Začeli smo 27. februarja!

Ekipa #deliJezusa

skof jurij

Našemu dobrohotnemu in plemenitemu škofu Juriju želimo ob sedemdesetletnici
veliko zdravja ... mladosti, navdušenja in poguma (Ag 2,4), čudenja malim stvarem, odkrivanja skrivnostnih globin Božjega in človeškega, radosti, humorja... da bi učiteljsko, pastirsko in posvečevalno poslanstvo opravljal še naprej tako modro in previdno, s tako preprostostjo in sproščenostjo (Mt 10,16) ... v neprestanem hrepenenju po večjih darovih (Flp 3,13) ... v krotkosti in potrpežljivosti (Mt 11,29)
želimo veliko Božjega blagoslova in prosimo za krepkost, kajti ... "dni naših let je (?) let, če smo krepki, osemdeset let (+) (prim. Ps 90,10)

Hvala, škof Jurij, tudi za vaše "razpihavanje" našega (O)gnjišča,
za vso vašo "iskrivo" pomoč ...

Bog vas živi!

 

škof JURIJ BIZJAK (22. 2. 1947, Orešje, Col)

Škof Jurij Bizjak izhaja iz župnije Col nad Ajdovščino, ki je dala veliko duhovnih poklicev. Po šolanju v domačem kraju in v Ajdovščini je po končani gimnaziji v Malem semenišču v Vipavi študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1971 posvečen v duhovnika. Študij je nadaljeval na papeškem bibličnem inštitutu (1976-1983) potem ko je v različnih župnijah pastoralno deloval. Po vrnitvi iz Rima je bil duhovni voditelj v malem semenišču v Vipavi, od leta 1997–2000 pa spiritual v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Stalno je bil dejaven na področju proučevanja in predstavljanja Svetega pisma. Med leti 1983–2000 je bil predavatelj svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani. Deset let je bil član skupine strokovnjakov, ki je prevedla in pripravila Slovenski standardni prevod Svetega pisma (1996). Prevedel je knjigo preroka Izaija, dvanajst malih prerokov, Joba, Pregovore in Pridigarja. Pri Ognjišču je leta 1989 izšel njegov prevod Jobove knjige s kratkimi uvodi in opombami. Papež Janez Pavel II. ga je 13. maja 2000 imenoval za koprskega pomožnega škofa. V škofa je bil 5. julija 2000 posvečen v koprski stolnici. Za škofovsko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja: »Pogum, vse ljudstvo v deželi« (Ag 2,4). 26. maja letos ga je papeža Benedikt XVI. imenoval za koprskega škofa in tako je nasledil dosedanjega škofa Metoda Piriha. Škofijo je prevzel med slovesno mašo v koprski stolnici 23. junija 2012.

več o škofu Juriju v rubriki gost meseca, v: Ognjišče (2012) 7

nekaj njegovih misli:

- Ljudje se prepoznavajo po obrazu. Spreminjaj nas s svojo milostjo, da bodo ljudje v našem obrazu prepoznali Tvoj obraz in Tebe, Tvojo milino in Tvojo dobroto, Tvojo ljubezen in Tvoj mir.

- Človeški otroci imamo tri velike zmožnosti, ki nas napravljajo za ljudi: razum, voljo in vest. In imamo tri velike vrednote, ki nas napravljajo za dostojne ljudi: resnico, pravico in svetost.

- Nekdo prebere celo Sveto pismo, pa se ga ne dotakne. Gleda, pa ne vidi, posluša, pa ne sliši. Drugi pa prebere eno vrstico in jo premišljuje cele dni.

- Najbolj plemenit človekov strah je tisti, ko se bojiš žaliti nekoga, ki ga imaš rad.

- Škof naj bo srce, ki poganja kri v vse ude, da lahko opravljajo vsak svojo vlogo!

- Svetopisemski pripomočki so kakor mana, ki se je prilegala vsakemu okusu, samo izbrati je treba tistega, ki nam ustreza. Poglej kazalo, odpri na slepo in preberi deset vrstic, pa dobiš vtis, kaj je notri: če potegne, vzemi, če so otrobi, odloži.

- Človek je velikokrat podoben njivi, ki je pozimi čisto brez plevela, toda treba je samo počakati na pomladno sonce in vse bo prišlo na dan. Ali pa je podoben zlati rudi, ki je dragocena zlata ruda, vendar mora skozi plavž, da bo ostalo čisto zlato. Tat, ki nima kaj ukrasti, naj ne misli, da ni tat!

Podkategorije

Zakajčki

 

Ati in mami sta že ves dan pomagala babici in dedku pripravljati ozimnico. Otroci so bili dopoldne zelo delavni, pozno popoldne pa so prosili, če smejo v sadovnjak, do katerega je vodil zaraščen kolovoz. Neža je splezala v krošnjo stare češnje in brala knjigo, dečka pa sta se lovila in skrivala za razbrazdanimi debli jablan in hrušk. Najmlajši Anton je Blažu težko sledil, zdel se mu je tako hiter in močan. Tudi on bi rad bil velik in hiter kot formula! Ob starem deblu je zagledal drobno pikapolonico. Približal je prstek in splezala mu je v dlan. A ko se je ozrl naokrog, Blaža ni bilo nikjer več. Neže pa tudi ne.
V trebuščku ga je stisnilo. Kam je šel Blaž? Naredil je nekaj korakov naprej … Kamni ob poti so bili tako veliki, prej jih gotovo ni bilo tam. Hotel se je obrniti in steči do sestrice, a nenadoma se mu je ves sadovnjak zdel enak. Ni vedel, katera smer je prava. Sprva je stopal počasi, a bilo ga je preveč strah, želel je pobegniti … tekel je in tekel … Želel je nekoga srečati, da le ne bi bil več sam. Pritekel je do kolovoza, ob katerem je bila postavljena mala kapelica, v njej pa je bil kip Marije. Marijin izraz je bil žalosten, tudi Antonov otroški obraz je bil pretresen. Ampak sedaj je vedel, kje je! Žalostno Marijino podobo so s starši večkrat opazovali in se pogovarjali o sedmih mečih, ki so pomenili sedem žalostnih dogodkov iz Marijinega življenja. Pogovarjali so se tudi, kako molitev Marijo razveseli.
Ob poti je utrgal drobno rožico in jo položil h kipu. Zamaknjeno je opazoval mamo Marijo, ki stiska k sebi Jezusa. Nanjo je spustil pikapolonico, ki jo je še vedno držal v dlani: »To je zate, Marija, da boš vesela! Tu na zemlji si bila pogosto žalostna, ker te je skrbelo za Jezusa. Sedaj pa si vesela, ker sta skupaj. In zmeraj bo tako, v nebesih ni nihče žalosten …«
»In midva sva tudi vesela, da sva te našla!« To je bil mamin glas! Anton se je stisnil k njej. Še vedno je bil pretresen, a hkrati neizmerno vesel.
Ko je Blaž ugotovil, da Antona ni za njim, je stekel nazaj do Neže in klical bratca, a ga ni našel, zato je hitro stekel po mami in atija.
»Tako se je verjetno počutila Marija, ko je našla Jezusa v templju,« je dejala mami.
Pritekla je tudi Neža, ki je bratca iskala po sadovnjaku. »Ja, mami, ampak ona ga je tri dni iskala, ti in ati pa sta Antona hitro našla,« je pripomnila.
»Ne predstavljam si, da bi trajalo več dni! Marijino srce je takrat res trpelo. Antonovo pa danes tudi. Bil je v veliki stiski.« Mami je pobožala dečka po razmršenih laseh. Ati je objel svojo družino v velik očetovski objem.
»Ati, ali tako tudi Jožef objema svojo družino v nebesih?« je vprašal Anton.
»Seveda!« Ati jih je stisnil še močneje.
»Tudi zaradi takšnih objemov ima Marijina žalost smisel. Trpela je ob Jezusu, ko je z dojenčkom bežala v Egipt; ko se je deček Jezus izgubil kot ti, Anton, danes; ko je bil križan … A zaradi Jezusovega vstajenja obstajajo večni objemi,« je glasno razmišljala mami. »Marijina žalost ima smisel, tudi zaradi nje bomo lahko vsi mi za vedno skupaj. Ker je zmogla živeti po Božjem načrtu in ker je zares zaupala, da bo na koncu vse dobro.«
Blaž je prosil mami, naj jim še enkrat pove, zakaj je bila Marija žalostna, katerih je sedem mečev, ki so jo ranili.
»Marijino srce je prvič jokalo, ko so dojenčka Jezusa prinesli v tempelj. Starček Simeon ga je hvaležno vzel v naročje, v njem je prepoznal odrešenika. Mariji je dejal, da bo zaradi njega njeno materinsko srce veliko trpelo. Presunil ga bo meč. Drugič je bila žalostna, ko je morala bežati v Egipt pred Herodom, ki je želel ubiti Jezusa, tretja žalost je ranila srce naše Božje mame, ko je tri dni iskala dvanajstletnega Jezusa in ga našla v templju. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je nesel križ … Peta žalost je presunila njeno srce, ko so dvignili Jezusa, pribitega na križ. Ko so ji mrtvega sina položili v naročje, je bila šestič neopisljivo žalostna. Sedmič pa je meč žalosti prebodel njeno srce, ko so Jezusa položili v grob … Ampak ne pozabite, žalostna Marija je tu, da nas potolaži. Želi, da se zavedamo Jezusovih ran in njene žalosti ob njih, a nam zaradi njih daje veliko tolažbe.«
Otroci so z odprtimi srci poslušali njene besede. »Marija nas poboža, ko nam je hudo. Tako kot je danes pobožala Antona, kajne? Hvala, Marija.« Blaž je pobožal kip v kapelici.
Anton pa se je še kar stiskal v maminem objemu. Res, večni objemi obstajajo zato, ker je Marija zaupala. Brez nje Bog ne bi imel mame in zaradi nje bodo naše družine vedno skupaj, tudi ko se poti na zemlji končajo.
Marjetka Pezdir Kofol
[marjetka.pezdir@ognjisce.si]
Ilustracije: Polona Lisjak

Zajemi vsak dan

Ali je še kakšno večje in lepše darilo kot spraviti se s sočlovekom, spet začeti govoriti, izstopiti iz nemega bivanja drug ob drugem?

(Bogdan Dolenc)
Petek, 14. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh