Sokratova prva učna ura

Želim ti jasne dneve,
ko se boš počutil lahkega in srečnega,
zadovoljnega, v harmoniji s samim seboj.
Želim pa ti tudi trenutke, v katerih boš doživel,
kako razdvojen si, razdvojen med predstavami, cilji in upanji.
Te ure te naj obdržijo budnega in ti pomagajo,
da tudi takrat, ko ti bo dobro,
ne boš spregledal brata in sestre v stiski.

Želim ti ljudi,
ki ti bodo prisluhnili in te razumeli,
ki ti bodo vlivali moč in šli s teboj z roko v roki.
Želim pa ti tudi ljudi,
ki se ti bodo zoperstavili, ti postavljali neprijetna vprašanja,
ki bodo vznemirjali tvoja življenjska načela.
Srečanja z njimi naj ti pomagajo,
da boš vedno znova preverjal svoja prepričanja
in če bo treba, stopil tudi na novo pot.

Želim ti delovno področje,
na katerem boš zmogel razviti svojo fantazijo in ustvarjalnost,
da boš doživel uspeh in zaupanje vase.
Želim pa ti tudi naloge, ki se ti bodo zdele težke
in boš ob njih doživel svojo nemoč, meje svojih zmožnosti.
to te bo namreč obvarovalo pred prevzetnostjo in občutkom večvrednosti.
Povečalo ti bo vzdržljivost, vendar le, če boš spoznal,
da sta stanovitnost in zvestoba pomembnejša od uspeha.
Tako se boš obrnil od lupine k jedru,
od nebistvenega k bistvenemu,
od površnosti v globino.

Želim ti skupnost ljudi,
v kateri se boš počutil varnega in sprejetega,
ki pa te bo tudi izzivala in popravljala tvoje mnenje.
Želim ti trenutke v njej,
ki bodo polni nerazumevanja in konfliktov,
razočaranja in občutka osamljenosti.
Takšna doživetja te bodo varovala
pred napačno prilagodljivostjo,
pred kimanjem in nepravo ponižnostjo,
pred napačnim odnosom do sebe in drugega.

Želim ti, da v takih trenutkih spoznaš,
da življenje ni nekaj statičnega,
in da poskusiš ponovno začutiti
v sebi njegov utrip
in življenjsko radost.