Tradicionalni slovenski zajtrk

 - ko so na mizi samo slovenske dobrote 
Jesen je čas prijetnih spominov na spravljanje pridelkov s polja, sadovnjaka in vrta. V tem letnem času ima zemlja svoj vonj, pridelki svoj dozoreli okus in žmoht. Pomen doma pridelane hrane je v stiku z zemljo, ko oberemo in poberemo sadje in druge pridelke tam, kjer zrastejo. Ko posežemo po domači hrani, nas prevzame poseben občutek veselja in hvaležnosti za vse pridelano. Prav je, da ravno v tem času obhajamo zahvalno nedeljo za vse, kar je zraslo na naši slovenski zemlji.
Na ozaveščenost o pomenu pridelave in uživanja slovenske hrane opozarja dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto tretji petek v novembru. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Letos bo Tradicionalni slovenski zajtrk potekal v petek, 19. novembra, in ker je leto 2021 z vidika pomena hrane še posebej pomembno – razglašeno je namreč za mednarodno leto sadja in zelenjave -, bo letošnji zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!"

VZGOJA ZA PRAVO IZBIRO
Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi se spomnili in pomislili, kakšno hrano izbiramo in pripravljamo ter kaj jemo. Če je bilo včasih možno postaviti na mizo samo hrano, pridelano doma, današnji časi s prepolnimi policami ponujajo marsikaj; marsikaj, kar morda ni tako zdravo, niti hranljivo, niti priporočljivo, čeprav je lahko bolj privlačno, zavito v lepšo embalažo.
Dan slovenske hrane in projekt Tradicionalni slovenski zajtrk nas želita spomniti in opomniti, da je hrana, ki so jo pridelali in predelali naši kmetje, kmetijska in živilska podjetja ter zadruge, bolj sveža, okusnejša in zagotovo pristnejša. Skratka, kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov. To so dejstva, ki jih vsako leto izpostavljamo na dan slovenske hrane predvsem najmlajšim v naših vrtcih in otrokom ter mladim v šolah. Ker vsi naši otroci nimajo možnosti, da bi skozi letne čase na domači njivi ali vrtu spremljali proces pridelave hrane od setve pa do žetve, imajo tovrstni projekti velik pomen. Prav tako so dobrodošli za nas, odrasle, če o tem (ponovno) slišimo, preberemo in razmišljamo, saj s svojimi nakupnimi navadami določamo obroke na domači mizi.
Da je odmev in učinkovitost izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka čim boljša, pobudniki projekta spodbujajo vzgojno-izobraževalne ustanove, da pripravijo in izvajajo čim več spremljevalnih vsebin skozi celotno šolsko leto. V ospredju naj bi bile tematike pridelovanja in predelovanja hrane – poleg medu kot pomembne sestavine slovenskega zajtrka se lahko pozornost posveti tudi osnovnemu živilu: kruhu. Tudi o kruhu se da veliko povedati, o celotni njegovi poti od zrna do žita, do pridelka, mlina in peka … Enako velja za mleko in mlečne izdelke, kot je maslo, kjer se poudari prednosti masla pred ostalimi namazi, kot so razne margarine, ki predstavljajo zmes različnih sestavin. Priložnost je tudi za omembo zdravstvenega in okoljskega vidika domače pridelave hrane.
S tovrstnim projektom dosegamo boljši odnos in krepimo spoštovanje do lokalno pridelane hrane, njene predelave in poti, ki jo hrana opravi, preden doseže naše mize. In nenazadnje: dan slovenske hrane je tudi priložnost, da spregovorimo o zmanjšanju zavržkov hrane in da se vsak od nas ponovno zave pomembnosti načrtovanja obrokov ter s tem povezanih (velikokrat preobsežnih) nakupov hrane oziroma živil.

POBUDNIKI SLOVENSKI ČEBELARJI
Ideja za Tradicionalni slovenski zajtrk je zrasla iz ideje in izvajanja programa ozaveščenosti otrok in šolarjev o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Ker je imela omenjena akcija dober uspeh in so želeli projekt razširiti tudi na druge pridelovalce hrane, je leta 2011 to postal vseslovenski projekt, h kateremu so pristopile razne agencije, organizacije, ministrstva, predvsem pa domači pridelovalci hrane. Tako se je 18. novembra 2011 projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prvič na vseslovenski ravni udejanjil z živili domačega izvora tudi na krožniku, in sicer s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki – vse domačega porekla.
Naj tovrstni projekti odmevajo tako pri otrocih kot vseh nas, da bomo hrano, ki je zrasla na domačih tleh, znali bolj ceniti in da bomo po njej vsakodnevno posegali. S tem pomagamo slovenskemu kmetu, kmetijstvu in razvoju podeželja.
Kaj sestavlja tradicionalni slovenski zajtrk?
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja. Vsa našteta živila morajo biti pridelana in predelana v Sloveniji.

ERJAVEC, Matej (pobude). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 11, str. 84-85.