Bolj kot bo šlo šolsko leto h koncu, bolj se bodo učenci ukvarjali s pridobivanjem še zadnjih ocen. Mnogo je takih učencev, ki vsa ocenjevanja v šoli doživljajo zelo stresno, čas zaključevanja ocen pa še s posebno stisko. Zato v rubriki Obrazi dobrote tokrat predstavljamo program učne pomoči. Prostovoljec Luka Štrukelj v pogovoru podeli, kako poteka program učne pomoči šolarjem v okviru Škofijske karitas Koper.

- Biti prostovoljec in se dati na razpolago drugim pri nabiranju znanja in opravljanju šolskih opravil je zahtevna ter odgovorna naloga za mladega človeka. Kako si prišel v stik s tem načinom prostovoljstva?
Program Popoldan na Cesti, ki je ključni program učne pomoči naše Škofijske karitas, se je začel v vasi Cesta, kjer je od leta 2001 do 2015 deloval materinski dom. V okviru tega doma je Škofijska karitas organizirala učno pomoč za otroke, ki so tam bivali. Skozi leta se je program razširil na več lokacij. V določenem obdobju je program učne pomoči s prostovoljci potekal na 10 lokacijah na Primorskem.
Sam izhajam iz te vasi, tako da mi je bilo delovanje materinskega doma in drugih programov Karitas poznano. V devetem razredu sem pristopil kot prostovoljec z namenom, da nudim pomoč drugim. Zdaj sodelujem že sedem let. V gimnazijskih letih sem kot prostovoljec pomagal v Vipavi, saj je bila enota programa tudi tam. V zadnjem času zaradi študija v Ljubljani ne morem biti več tako aktiven pri tem programu, sem pa občasno še vedno vključen v pomoč, predvsem z delom na daljavo. Ravno danes se bom na daljavo srečal z enim od učencev, s katerim imava na programu ponavljanje snovi pri slovenščini.

- Kako se lahko otroci vključijo v program oziroma se priključijo tej učni pomoči?
Na lokacijah, kjer smo izvajali učno pomoč, smo bili v stiku z osnovnimi šolami in socialnimi delavkami, da so tudi one napotile otroke k nam; sicer pa smo bili povezani z župnijami in drugimi socialnovarstvenimi ustanovami, tako da so informacije prišle do posameznih družin in otrok, ki so res potrebovali pomoč.
Izvajanje učne pomoči poteka za vse otroke brezplačno. Res je, da s strani prostovoljcev ne gre za profesionalno izvajanje inštrukcij, vendar se kljub temu zagotavlja primerno raven znanja, da otroci lahko dobijo še kakšno razlago, pomoč domačih nalogah, ponavljanju snovi ...

Prostovoljci smo bili in smo tudi še danes v večini primerov srednješolci in študentje, ki smo pomagali vsem otrokom, ki so na določeni lokaciji prišli v program. Z letom 2024 program deluje naprej, vendar v nekoliko spremenjeni obliki in na manj lokacijah.

- Kako poteka izvajanje programa v posameznem tednu in nato skozi daljše časovno obdobje?
Program se na posamezni lokaciji izvaja na določen dan v tednu. Prostovoljci smo na voljo med 14. in 18. uro. V tem času prihajajo učenci z različnimi potrebami. Nekateri samo z namenom, da tam delajo domačo nalogo, drugi se porazdelijo v skupine in se izvaja učenje za več učencev hkrati. Posamezniki z večjimi učnimi težavami s kom od prostovoljcev delajo tudi individualno. Mnogim je bilo dovolj že nekaj spodbude, mogoče tudi malo razlage, ki so jo v šoli spregledali, zamudili, pa jim je lažje steklo naprej.
Za otroke z večjimi učnimi težavami je bilo načrtovano individualno delo za daljše časovno obdobje, in sicer z enim prostovoljcem, ki je potem spremljal napredek določenega učenca.

- Kaj prostovoljci opažate ob delu s temi šolarji in katere so najpogostejše težave?
Iz izkušenj lahko rečem, da ima veliko učencev težave z učnimi navadami. Tuje so jim osnove učenja – da je treba delati naloge, težko so dlje časa na miru, zelo hitro izgubijo pozornost in niso osredotočeni na učno snov za daljše časovno obdobje; v šoli so raztreseni in premalo pozorni, zato pogosto sploh ne vedo, kaj je za domačo nalogo ali katero snov so obravnavali.
Ko se vzpostavi skupinska dinamika, ko skupaj delamo naloge, razlagamo snov, se hitro vključijo in napredujejo. Hkrati se kmalu pokaže, da imajo luknje v znanju še iz nižjih razredov, kar je za napredovanje nujno nadoknaditi. Del šolarjev se sooča s tem, da jim je način podajanja znanja s strani dotičnega učitelja tuj in ga ne razumejo. Nekaterim je treba snov razložiti bolj vizualno in strukturirano. Največkrat se pomoč usmerja v matematiko, slovenščino, kemijo, tudi fiziko.

- Kako so prostovoljci razporejeni glede na lokacije?
Največ jih je v Ajdovščini, saj sta v bližini gimnazija in vzgojiteljska šola in pridejo dijaki pomagat tudi v sklopu obveznih izbirnih vsebin. Ob tem bi poudaril, da ne prihajajo samo zaradi izbirnih vsebin – radi prihajajo, sodelujejo s Karitas tudi dolgoročno in v drugih projektih ter večkrat pridejo tudi samoiniciativno. Tam je okoli 20 prostovoljcev, ki so bolj aktivni. Na drugih lokacijah je teh prostovoljcev malo manj.
Pomoč se nadaljuje tudi v Vipavi, kjer imamo vsaj 10 prostovoljcev. Ena skupina prostovoljcev je v Bovcu, kjer jih je tudi približno 20. Na Slapu pri Vipavi jih je okoli 15 in ponovno se formira tudi skupina v Pivki. Trudimo se, da bi v vsaki dekanijski ali območni Karitas v koprski škofiji delovala skupina mladih.
Vseh prostovoljcev, ki v okviru Škofijske karitas Koper sodelujejo pri izvajanju učne pomoči, je okoli 60. Približno 20 bolj aktivnih sodeluje tudi v drugih programih v okviru Mlade karitas Koper (ki je del YoungCaritas Slovenija). Predvsem so prostovoljci aktivni pri letovanjih otrok in mladih v vasi Soča pri Bovcu, počitniškem varstvu, različnih akcijah YoungCaritas Slovenija (Klic dobrote, akcija Hofer), pa pri projektu Človek ne živi samo od kruha, kjer v adventnem času zberemo več kot 1.700 pisem, risbic, voščil otrok ter jih razdelimo starejšim po terenu in v domove za starejše.

- Kakšni so odmevi učencev, ki so bili deležni učne pomoči? Se vračajo, ohranjate stike z njimi?
Mnogi, ki so bili vključeni v programe za pomoč kot uporabniki, so danes prostovoljci. Sam poznam kar nekaj takih prostovoljcev, ki sem jih učil vsaj dve ali tri leta. Kot tudi sami povedo, čutijo veliko hvaležnost za pomoč in vse priložnosti. Vseskozi se trudimo, da to ne bi bil samo še en mladinski center, kjer bi bili prisotni zaradi neke evidence, ampak si prizadevamo vzpostavljati prijetne odnose. Zato se ta učna pomoč ne osredotoča samo na učenje, temveč dajemo veliko poudarka tudi na druženje, po učenju pripravimo razne delavnice, igre, izlete, priložnosti za skupno preživljanje časa. Otroci in mladostniki to cenijo in jim je seveda tudi ta del zelo všeč. Veseli smo, da se mladi, ki so bili nekoč uporabniki programa, kot dijaki vrnejo z željo pomagati nekomu drugemu, kot so nekoč mladi pomagali njim. Tak prostovoljec je za nas res dragocen.

M. Erjavec, Obrazi dobrote, v: Ognjišče 5 (2024), 35-36.

Otroci nas potrebujejo in Pokloni zvezek
Na Karitas se vsako leto obrnejo številne družine, ki potrebujejo pomoč tudi pri nakupu šolskih potrebščin. Največja težava v takih družinah je neredno in nizko plačilo za opravljeno delo, bolezen enega izmed staršev, nenadne nesreče, visoke stanovanjske najemnine ...
Na Slovenski karitas letos v okviru akcije Otroci nas potrebujejo pomagajo več kot 13.000 otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Že 16. leto zapored vabijo vse vrtce in osnovne šole k podpori in sodelovanju tudi v akciji Pokloni zvezek, ki bo potekala meseca maja in junija ter bo obogatila akcijo Otroci nas potrebujejo. Letos še dodatno spodbujajo in vabimo vse bralce in bralke mesečnika Ognjišče, da najbližji Karitas podarijo zvezek za šoloobvezne otroke, katerih starši zaradi različnih stisk zvezke težko kupijo.
Finančna sredstva za socialno ogrožene družine s šoloobveznimi otroki, ki potrebujejo pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, lahko prispevate na:
Slovenska karitas,
Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana,
TRR: SI56 0214 0001 5556 761,
sklic: SI 00 362,
namen: Otroci nas potrebujejo.
Dar za šolske potrebščine je možno poslati tudi z SMS-sporočilom ZVEZEK5 na 1919.
Nekaj srčnih misli s preteklih razglednic, namenjenih sovrstnikom v stiski:

- Upam, da sem ti s tem zvezkom olajšala šolsko leto. Name se lahko zneseš še večkrat.
- Želim ti veliko sreče, veselja, zdravja v tvojem življenju. Mislim nate in sem vesela, da sem ti lahko pomagala.
- Zelo sem vesela, da ti lahko podarim zvezek, in želim ti uspešno šolsko leto.
- Želim ti uspešno in veselo leto. Imej se lepo. Upam, da ti bo moj zvezek všeč.

 Več o akciji na www.karitas.si/pokloni-zvezek.

Iskrena hvala za pomoč družinam s šoloobveznimi otroki. Sodelavci Karitas bodo poleti pripravljali pakete šolskih potrebščin in jih pred začetkom novega šolskega leta razdelili šoloobveznim otrokom, ki jim jih starši zaradi različnih stisk težko kupijo.

Več informacij glede možnosti pomoči družinam s šoloobveznimi otroki na info@karitas.si ali 01 300 59 60.

Dobrodelno okrog Slovenije 2024

Kolesarji bodo tudi letos zavrteli pedale okoli Slovenije za dober namen ter s skupnimi močmi zbirali sredstva za nakup koles za otroke iz socialno ogroženih družin. Dobrodelno okrog Slovenije – DOS je največji vseslovenski humanitarni kolesarski dogodek, ko se s cestnimi kolesi prekolesari traso okrog celotne Slovenije v skupni razdalji 1.225 kilometrov. Zbiranje sredstev s sloganom »Pot za srečo otrok« bo tudi letos koordinirala Slovenska karitas.
V letošnjem letu predstavljamo na teh straneh različne projekte in akcije, ki jih vodi ali koordinira Slovenska karitas. S tokratnim vstopom v pomladne mesece, ko se prebudi tudi rekreativna žilica, predstavljamo dokaj novo humanitarno akcijo. Nekaj več informacij o njej lahko izveste v sosednjem okvirčku, sam pa sem se po izkušnjo iz prve roke odpravil na pogovor k Matiju Guselu, ki je bil lansko leto eden od prostovoljcev na tem krogu okrog Slovenije.

- Matija, hvala za tvoj čas in pripravljenost, da spregovoriš o lanski akciji DOS. Kako si izvedel za to akcijo in kako si se sploh pridružil prostovoljcem Karitas?
Moja pot v prostovoljstvo je vodila preko sodelovanja z YoungCaritas Maribor. Z njimi sem šel tudi na prireditev Klic dobrote in tam sem spoznal koordinatorja slovenske YoungCaritas Luka Ovna. Sodelovanje z mladimi je postajalo čedalje pogostejše – sodeloval sem pri obnovi njihovega centra na Poljanski cesti, nakar me je povabil še k pomoči pri izvedbi projekta Dobrodelno okoli Slovenije.

- Kaj si takrat vedel o akciji DOS?
Na začetku nisem vedel nič in tudi informacij je bilo bolj malo. Se mi je pa projekt zdel zelo zanimiv, in ker sem ravno v lanskem letu ponavljal študijski letnik, sem imel na voljo kar nekaj časa, ki sem ga lahko tudi na tak način koristno preživel.
Na začetku smo se pogovarjali, ali bi sodeloval v promocijski ekipi, ki izvaja predvsem naloge na področju organizacije in promocije akcije, ali bi se priključil spremljevalni ekipi. Po zapolnitvi mest v promocijski ekipi sem pristal v spremljevalni ekipi. Na začetku sem bil kar malce vznemirjen, saj nisem vedel, kaj pričakovati. Celotna akcija je zahtevna in iz izkušenj prejšnjih let se je pokazalo, da se lahko na tako dolgih in težkih preizkušnjah medsebojni odnosi v določeni meri zapletejo.
Vseeno sem šel v lansko akcijo z nasmehom na obrazu, ki pa je tik pred začetkom spet malo splahnel, saj sem bil premeščen v prvo spremljevalno vozilo. Po prvih načrtih naj bi bil v drugem spremljevalnem vozilu, za kolesarji, potem pa se je to spremenilo. Moje delo je bilo spremljanje ekipe z avtomobilom, hkrati pa tudi navigiranje po trasi vožnje. Priznam, ker te trase nisem tako dobro poznal, je bilo veliko improvizacije med zemljevidi, GPS-navigacijo, ozkimi ulicami, enosmernimi cestami ... Bilo pa je to gotovo izjemnih pet dni.

- Kako bi opisal, kaj je DOS in kako poteka?
Ekipa kolesarjev se zbere v Novem mestu in se podajo na petdnevno pot okoli Slovenije ter opravijo nekaj več kot 1.200 kilometrov. Na poti jih spremljajo spremljevalne ekipe, za nastanitev, komunikacijo z drugimi udeleženci in podporniki akcije pa skrbi promocijska ekipa. Na vsakem štartu, ob poti in koncu posamezne trase se srečamo z ljudmi, župani ali drugimi predstavniki lokalnih skupnosti in seveda prostovoljci lokalnih Karitas.
Sicer je pa cilj vsakoletne akcije ta, da se otrokom iz socialno ogroženih družin preda kolesa in se javnost povabi, da sodelujejo pri akciji zbiranja sredstev za nakup koles. Ob tem kolesarjenju ekipa na več točkah po Sloveniji tudi preda kolesa določenim družinam.
Cilj torej ni, da bi se kolesarji imeli fajn kar tako in da bi šlo za rekreativno, športno in trening prireditev, ampak je cilj in pomen tega kolesarjenja v ozaveščenju glede potreb tudi na področju športnih aktivnosti in koles.

- Kako pa si na akcijo DOS gledal po enem tednu?
Akcija je odlična promocija kolesarstva, gibanja in navduševanja za šport tudi tistih otrok, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin in si ne morejo privoščiti koles. Hkrati bi rekel, da je celotna akcija še premalo znana, zato tudi podpiram prizadevanje organizatorjev in Karitas, da se o tem čim več govori. Gre za edinstveno izkušnjo in ne vem, s čim bi to sploh lahko primerjal. Na koncu se tudi zdi, da smo udeleženci akcije, ki smo v podpornih ekipah, mogoče celo bolj utrujeni kot sami kolesarji, ki se osredotočajo res samo na kolesarjenje.

- Kakšen je utrip med ekipo, obiskovalci in kolesarji?
Na postojankah je bilo vedno dobro poskrbljeno za druženje in ljudje so se radi odzvali ter prišli na ta dogodek. Zame osebno so bile vse postojanke priložnost za počitek od vožnje, za druženje z ljudmi, tako da sem lahko dobil nekaj vtisov, kako so ljudje, ki smo jih srečevali, podpirali to akcijo. Ob tem je gotovo dobro omeniti, da je Slovenija v dobrem kolesarskem vzdušju, veliko ljudi rado kolesari, še več jih spremlja uspehe slovenskih kolesarjev, in zato se tudi pozna res velika naklonjenost kolesarskemu udejstvovanju.
Kot Mariborčanu, živečemu v mestu, mi je bilo zelo všeč videti ta različen utrip po Sloveniji, spregovoriti kaj z Idrijčani, Kobaridci, Blejci, Brežičani, Koprčani … In videti nasmejane obraze otrok, ko so lahko prevzeli svoja nova kolesa.

- Kako je s pripravami za letošnji DOS?
Sem že v stikih z Luko in vem, da se stvari že dobro pripravljajo, a verjetno si letos ne bom mogel vzeti vseh pet dni za spremstvo, prav zaradi študija. Gotovo pa bom ekipo spremljal vsaj dan ali dva, mogoče bom zraven tudi v Portorožu, kjer je treba pripraviti vse za nastanitev ekipe in večerjo. V letošnjem letu se je zgodil tudi premik termina iz prvega v drugi teden maja, tako da DOS poteka med 7. in 11. majem. Če pa bi imel dovolj časa, bi se gotovo udeležil in pomagal na akciji vseh pet dni, saj je to res za cel koš doživetij.

M. Erjavec, Obrazi dobrote, v: Ognjišče 4 (2024), 34-35.

PRIDRUŽITE SE NAM NA DOS – DOBRODELNO OKROG SLOVENIJE

V pomladnem soncu bo že petič potekala srčna dobrodelna iniciativa, ki bo združila slovensko kolesarsko skupnost in vse dobre ljudi z namenom prinašanja veselja tistim, ki jim življenje ni namenilo lahkih poti. Dobrodelno Okrog Slovenije je več kot le kolesarski dogodek; je misija, ki pelje kolesa tja, kjer so najbolj potrebna: v življenje socialno ogroženih otrok. Pot pa bo tudi srečevanje s prostovoljci in sodelavci Karitas.

Potujte z nami od 7. do 11. maja 2024, skozi pet etap čudovite Slovenije:
1. dan: Iz srca Dolenjske do obalnega bisera Portoroža
2. dan: Obmorski utrip zamenjajte za skrivnostni svet kobariške zgodovine
3. dan: Iz doline Soče v objem Šaleške doline
4. dan: Od Velenja do prekmurskih ravnic
5. dan: Zaključek kroga: od goričkih vinogradov nazaj v Novo mesto

Vsaka etapa je zgodba zase, polna lepot in izzivov, in prav vsakdo lahko postane del te zgodbe. Ne glede na to, ali ste izkušen kolesar ali le ljubitelj svežega zraka in dobre družbe, vas vabimo, da se nam pridružite za etapo, del poti ali pa nas podprete s svojim prispevkom.

Kako lahko pomagate?
+ Zavrtite pedala z nami: Izberite etapo ali del poti in postanite del kolesarske karavane.
+ Prispevajte z donacijo: Pošljite SMS s ključno besedo ZAKOLO5 na 1919 ali izberite svoj način darovanja na naši spletni strani.
+ Delite zgodbo: Pomagajte nam širiti glas o DOS-u med prijatelji in po spletu.

Vsak prispevek, velik ali majhen, vodi nas in naše kolesarje bližje cilju: zbiranju sredstev za nakup koles, ki bodo otrokom prinesla ne le sredstvo za prevoz, ampak tudi nešteto nepozabnih avantur.

Karitas pomaga. Karitas priskoči na pomoč. Karitas organizira razdeljevanje hrane. Karitas nudi psihološko pomoč, Karitas pomaga obnoviti hišo, Karitas izvaja program proti zasvojenosti. Karitas …
Veliko in še več stori Karitas. Vendar to ni neka nadnaravna sila, ki bi uresničevala svoj namen. Za vsako akcijo Karitas – od nacionalne do škofijske ali župnijske – stojijo ljudje, prostovoljci, ki pomagajo uresničevati namen Karitas. To so različni obrazi dobrote. Spoznajmo v novem letniku Ognjišča nekaj obrazov, ki so v okviru različnih akcij Karitas na terenu podaljšana roka dobrodelne ustanove – tista roka, ki dejansko izvede pomoč, ki uresniči, da se nekaj pripelje, razdeli, nekomu prisluhne … 

Za prvo predstavitev smo skupaj s Karitas k pogovoru povabili Marijo Orožim iz župnije Gomilsko, ki naj bo v tem primeru tudi glas vseh ostalih prostovoljcev, ki so bili na terenu in pomagali. Pogovor sva začela v sproščenem tonu in ob osnovnih podatkih njihove župnijske Karitas. »Župnijska Karitas Gomilsko bo imela drugo leto, torej leta 2025, trideset let delovanja. Zase se ne spomnim točno, katero leto sem začela sodelovati, sem pa gotovo prisotna že več kot dvajset let.« V župnijski Karitas je skozi vsa leta okoli 12 aktivnih prostovoljcev, vseh sodelavcev je trenutno 16. »Še posebej pa smo veseli in ponosni, da so se nam v zadnjem letu pridružile štiri nove sodelavke.

Kolikokrat slišimo, da ni mladih, mi pa smo Bogu hvaležni, da smo dobili tri mlajše članice, ki so aktivne in imajo nove ideje; tako smo dobili nov zagon tudi tisti, ki smo že dolgo prisotni.«

PRINAŠATI UPANJE
Z Marijo sva se srečala zaradi prispevka in aktivnosti župnijske Karitas Gomilsko ob največji naravni nesreči, ki je v avgustu prizadela Slovenijo, še posebej pa Zgornjo Savinjsko dolino. Marija je bila zgolj eden od mnogih obrazov Karitas, ki so ljudem prinašali upanje.
»Na tisti tragičen dan, 4. avgusta, sem bila z mislimi še vsa pri župnijskem romanju, ki bi ga morali imeti naslednji dan, in da se nekaj očitno dogaja, sem zaznala ob informaciji, da je romanje odpovedano. Seveda nisem spremljala novic in sem se še čudila, zakaj pa to. A tekom dopoldneva so počasi začele prihajati novice o dogajanju v Zgornji Savinjski dolini. Razsežnosti nesreče so se videle že dopoldne, ko so se skozi vas začele voziti kolone vozil. Ljudje so seveda iskali načine, kako priti proti Celju, saj je bil čez Savinjo odprt samo en most. Z vsako novo informacijo se je večalo zavedanje, kako hudo je.«
Njena prva pot na prizorišče poplav je bila v Male Braslovče. »Najbolj me je pretreslo na drevesih in živih mejah videti ostanke nanosa vode in smeti, ki so kazali, kako visoko je drla voda. Vsepovsod je bilo blato. Srečala sem se z ekipo prostovoljcev Karitas iz Braslovč, ki je takrat že bila na terenu in delila pakete prizadetim v poplavi: hrano, čistila, higienske potrebščine, vodo. To srečanje in osebna izkušnja sta bila alarm, da moramo tudi mi čim prej v akcijo. Res so nas kmalu poklicali tudi s Škofijske Karitas Celje, če bi se bili pripravljeni aktivno vključiti v pomoč na terenu. Navsezadnje je to zelo blizu našemu kraju.«
Župnijska Karitas se je odzvala in že naslednji dan so šli na teren. Delo je potem potekalo nekaj dni, iz škofijske Karitas so jim dodeljevali tudi druge prostovoljce, ki so se jim pridruževali na terenu. Hkrati so se zbirali v molitveni skupini in za prizadete v poplavah tudi molili.
Poleg razdeljevanja materialne pomoči so bili prostovoljci Karitas ljudem na terenu v veliko pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo škode. »Ob tem bi izpostavila, kako so bili ljudje veseli obiska, četudi si prišel samo z vlogo za pomoč. Mnogi izmed njih so bili tako vpeti v reševanje svojega imetja, čiščenje, odpravljanje posledic ujme, da se gotovo ne bi odpravili na urad izpolnjevat obrazca, tako da so bili zelo hvaležni.
Ko smo zaključili s prvimi akcijami, smo družinam na poplavljenem območju na podlagi oddanih vlog delili bone Karitas. Hkrati smo iskali družine, ki so potrebovale pomoč pri čiščenju, pripomočke in čistila. Ves čas smo bili v stiku s Škofijsko Karitas Celje. Še vedno smo izpolnjevali vloge za pomoč oziroma popisovali škodo. 14. avgusta, na dan solidarnosti s prizadetimi v poplavah, se nas je zbralo šest prostovoljcev Karitas. Razdelili smo se v tri skupine in se odpravili v Male Braslovče, Letuš, Loke pri Mozirju, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji … Naslednja dva dni smo bone delili še v Nazarjah, Belih Vodah in Florjanu pri Šoštanju. Nekaterim starejšim osebam smo dostavili še pakete s hrano in higienskimi potrebščinami.«

PO DOBRIH TREH MESECIH
»Zadnjič sem bila na poplavnem območju novembra, ko je Karitas spet pripravila bone za otroke – za šolske potrebščine. To je bila tudi lepa izkušnja, saj sem lahko na terenu videla spremembe, ki so bile narejene v teh treh mesecih.
Veliko stvari je bilo že saniranih. A četudi bi navzven delovalo, da je v kraju vse urejeno, temu ni tako. Ljudje so v negotovosti in v strahu. Mnogi ne vedo, ali bodo lahko ostali v svojem kraju ali se bodo morali preseliti. Prisotne je veliko žalosti.
Po drugi strani se veliko obnavlja, izsušuje, sanira, vendar pri mnogih se ne ve, ali se bodo iz svojih domov morali izseliti. Bi pa rekla, da so ljudje vseeno optimisti in tudi lastnoročno urejajo, obnavljajo, izsušujejo, načrtujejo … Človek se premakne naprej, je pa seveda drugače tam, kjer so posebej blizu nevarnemu področju in so še danes v negotovosti, kam, kdaj in če sploh se premakniti s tiste lokacije.«
Na terenu je bilo tudi veliko ljudi, ki so nudili psihološko pomoč. »Stiske so velike, jih pa seveda ne prepoznaš takoj in tudi ne pridejo toliko v ospredje v nekajminutnih pogovorih. Mi smo prinesli vsaj malo upanja s tem, da smo ljudi obiskali, jim podali roko in jih poslušali. Vendar se je videlo, da so trpeli in še trpijo.«
 

M. Erjavec, Obrazi dobrote, v: Ognjišče 1 (2024), 26-27.

Slovenska karitas v sklopu pomoči družinam in posameznikom v Sloveniji izvaja tudi poseben program - dobrodelna akcija ZAupanje, ki je namenjen večjim pomočem.
V obdobju 19 let je Karitas s to akcijo rešila 360 večjih in težjih stisk po vsej Sloveniji in skupaj razdelila dobrih 776.405,86 EUR pomoči. Iz velikega števila rešenih pomoči lahko razberemo, da je bila več kot polovica vseh stisk povezanih z urejanjem pogojev za bivanje in večjimi nesrečami, letos žal tudi povezane s poplavami in plazovi. Četrtino vseh rešenih stisk je predstavljala pomoč invalidom in bolnim otrokom, preostala slaba četrtina vseh pomoči pa je predstavljala pomoč z gospodinjskimi aparati, daljšim plačevanjem najnujnejših položnic. Hvaležni vam bomo za vašo podpro in pomoč družinam v Sloveniji, da skupaj lajšamo in pomagamo pri reševanju težjih stisk. 
 
Svoj dar lahko prispevate na:
Slovenska karitas,
Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Sklic: SI00 9040
Namen: Zaupanje
SMS sporočilo:
UPANJE5 na 1919 ali
UPANJE10 na 1919