Marija je vir sočutja

V maju, Marijinem mesecu, se po sočuten objem zatekamo k Božji materi Mariji. Podoba Marije z Jezusom v naročju je podoba sočutnega objema, ki si ga želimo vsi, otroci in odrasli. Včasih konkretnih fizičnih objemov svojih mam, očetov, partnerjev, sorodnikov, prijateljev ne moremo dobiti. Takrat in vedno lahko prosimo mamo Mariji za njen sočutni objem. Zato v tokratni številki nekaj več poudarka na tem, kako se lahko v različnih situacijah obračamo na nebeško mater Marijo.

Molitev ob bolezni
»Draga mama Marija, ko ležim v bolniški postelji, sam, se zbujam sredi noči in te prosim, objemi me. Bodi z mano. Daj mi čutiti, da nisem sam.«

»Draga mama Marija, ko se peljem na zdravniški pregled in me zvija od strahu in groze, sploh nikomur ne zmorem povedati, kako zelo me je strah. Prosim te, bodi z mano in me objemi.«

Molitev v nosečnosti
»Draga mama Marija, slabo mi je, vsako jutro, cel dopoldan in še po kosilu, ko že tako ne morem kaj dosti pojesti. Kako je bilo v tvoji nosečnosti, mama Marija, si tudi ti doživljala slabosti? Vsekakor si zdržala dolgo pot peš in na osličku, gotovo večkrat lačna kot sita. Še Jožefa si tolažila, ko je bil lačen. Draga mama Marija, bodi z mano v teh mesecih nosečnosti.«

»Draga mama Marija, sem tik pred porodom. Ne vem, kaj naj pričakujem. Strah me je. Prosim te, bodi z mano in ob meni. Samo ti veš, kako težko je bilo tebi ob rojstvu Jezusa. Objemi me in mi izprosi tvoj pogum.«

»Draga mama Marija, postal bom oče. Bojim se poroda. Ne vem, kako bom lahko ženi v pomoč. In potem naprej, to majhno bitje. Bom znal biti oče? Ti si bila pogosto vir tolažbe in sočutja tudi za Jožefa. Prosim te, bodi tudi z mano in ob meni.«

Molitev v neplodnosti
»Draga mama Marija, k tebi je prišel angel in ti povedal, da boš spočela sina. Z možem že več let čakava ta veseli trenutek oznanjenja, da bi bila blagoslovljena z otrokom. Težko nama je. Prosiva. Moliva. Hodiva na romanja. Prosiva te, mama Marija, objemi naju v najini bolečini in čakanju.«

Molitev ob bolnem otroku
»Draga mama Marija, še nikoli v življenju nisem doživljala tako velike groze in strahu kot v teh dneh, ko sem z bolnim otrokom v bolnišnici. Nemočna sem. Sedim in molim in ponoči veliko jokam. Mož je z mano in ob meni. Hvaležna sem mu. Sorodniki in prijatelji mi pišejo spodbudna sporočila. Hvaležna sem za to. Najhuje je ponoči. Ko piskajo aparati. Ko otroka boli in čakamo, da mu bodo spet lahko dali zdravila. Nič ne morem narediti. Nič. Samo molim in čakam. Še v naročje ga ne morem vzeti. Kako je bilo tebi z Jezusom pod križem? Ne predstavljam si tvojega trpljenja. Bodi z mano, te prosim. Objemi me in objemi mojega otroka in moža.«

Molitev v zanemarjenosti
»Draga mama Marija, ponedeljek je. S sestro sva spet sama doma. Niti kosilo še ni skuhano. Mama pride pozno domov. Za očeta upava, da ga sploh ne bo. Da bomo imeli mirno popoldne, večer in noč. Kajti ko je oče doma, kriči. Pride pijan in kriči. Včasih pade po tleh. Strah me je za mamo in sestro. Prosim te, mama Marija, objemi nas vse. Tudi očeta objemi, te prosim, da morda neha piti.«

»Draga mama Marija, cele dneve sem sam doma. Oče in mama sta se ločila. Oče ima drugo ženo, nove otroke, zame mu ni mar. Tudi preživnine ne plačuje redno. Mama zato dela v dveh službah in je cele dneve tam. Sam sem, iz šole pridem v prazno stanovanje. Nikogar ni, s komer bi se pogovarjal. Hodim k verouku, pevskemu zboru in skavtom, da vsaj takrat nisem sam doma. Ta samota je strašna. Težko jo prenašam. Še posebej, ker vem, da ima oče novo družino. Tam je veliko otrok, pa še živali imajo. Zakaj ima oče tiste otroke rad, mene pa ne mara? In pogrešam mamo. Želim si, da bi prej prihajala iz službe domov. Da bi več časa preživela z mano. Ko mi je težko, igram kitaro, poslušam glasbo. Pogrešam bližino in objem. Draga mama Marija, vsaj ti me objemi in me imej rada.«

»Draga mama Marija, moje mame skoraj nič ni doma, ko pa pride, je utrujena in leži ali pa gleda televizijo. S sestro sva pridni. Očetu pomagava skuhati, pospraviti, tudi delati v hlevu. Bojim se, da je mama bolna. Pogrešam jo. Prosim te, mama Marija, vsaj ti me objemi in me imej rada, in prosim, pomagaj moji mami.«

Molitev v stiski zaradi učenja
»Draga mama Marija, težko se učim za šolo. Misli mi kar švigajo sem in tja. Ne morem se skoncentrirati. V naši hiši je vedno glasno. Pet otrok. Sestra ima že dva otroka, ki ju pazita moja mama in oče. Saj sta prijetna, vendar sta glasna, jaz pa bi potrebovala mir, da bi se lahko učila. Našega župnika sem prosila, če ima v župnišču kakšno sobo, da bi se lahko tam v miru učila. Doma me ne razumejo. Pravijo, da nakladam, da so vse to samo moji izgovori, da sem lena. Pa ni res. Rada bi se učila, pa se ne morem, če ni tišine. Sestre in brat se lahko učijo v hrupu, jaz pa ne. Mama Marija, ti mi verjameš? Prosim te, objemi me.«

»Draga mama Marija, ne morem se učiti. Ne morem. Ne znam. Ne gre mi. Sedim za mizo in gledam v zvezek, in ko bi rad ponovil, kaj sem prebral, je, kot bi imel prazno glavo. Mama in oče pravita, da bluzim, da kar nekaj sanjam, jaz pa res sedim za mizo in gledam v zvezek in si nič ne zapomnim. Veliko lažje bi mi bilo, če bi mi mama ali oče pomagala pri učenju, pa pravita, da sem dovolj velik, da se bom učil sam. Bodi vsaj ti z mano, mama Marija, in mi pomagaj, da se bom lahko učil.«

Molitev ob trpljenju otrok
»Draga mama Marija, ti si trpela ob trpljenju tvojega sina. Bodi z mano in ob meni, ko trpi moj sin. Prejšnji teden si je prerezal žile. Zdaj je v psihiatrični bolnišnici. Noče govoriti z mano. Pravi, da sem vsega jaz kriva in da me sovraži. Popolnoma sem zlomljena.«

»Draga mama Marija, moja hči se je spet rezala po nogah in rokah. Zdi se mi, kot da vidim Jezusa v njej in njenih ranah in se počutim povsem nemočno. Dobili smo napotnico za psihologa, kjer bo na vrsti čez en mesec. Kako naj ji pomagam? Kako naj bom z njo? Povsem nemočno se počutim. Draga mama Marija, objemi me, da bom jaz lahko objela svojo hčer.«

»Draga mama Marija, hudo je gledati sina, ko se bori s svojimi mislimi, ki mu ukazujejo, da mora delati kroge po kuhinji in okrog hiše. Psihiatri so mu postavili diagnozo obsesivno-kompulzivne motnje. Mož kriči nanj. Ne more sprejeti, da je sin bolan, zdi se mu, da se norčuje iz vseh nas. Jaz pa vem, da sin zelo trpi. Možu se ne upam ničesar reči, ker bo ogenj v strehi. Trpim, ko gledam sinovo trpljenje. Marija, bodi z mano in mi pomagaj.«

Molitev v stiskah, v odnosu v zakonu
»Draga mama Marija, Jožef te je odslovil. Težko ti je bilo. Nemočno si čakala, da se njegovo srce omehča in te sprejme nazaj v svoj objem. Ko se moj mož obrne stran od mene, ko se zateče v svojo delavnico, v hlev, na njivo, ko je njegovo delo pomembnejše kot najin odnos in najini otroci, te prosim: bodi z mano in mi daj moči in poguma, da vztrajam v veri in zaupanju, da se bo tudi njegovo srce omehčalo.«

»Draga mama Marija, že kot majhen fantek sem zamrznil ob grozečih pogledih svoje mame, ob njeni jezi. Zdaj, ko se name jezi moja žena, zamrznem še bolj. Umikam se v delo, s prijatelji na pivo, včasih se najraje ne bi vrnil domov. Saj vem, samo jezna je. Ampak že, ko sem bil majhen, se mi zdelo, da me mama ne mara. Ko se name jezi moja žena, me je strah, da me bo zapustila, ker me ne mara več. Prosim te, mama Marija, daj mi svoj varni objem ljubezni, da se bom lahko vrnil domov.«

Molitev staršev
»Draga mama Marija, pomagaj nama, da bova dobra in ljubeča oče in mama. Da bova znala objeti in sprejeti drug drugega v lepem in težkem ter da bova vedno znala ponuditi ljubeč objem vsem najinim otrokom.«

 C. Breznikar Ruparčič in M. Ruparčič, Sočutje do sebe, Ognjišče 5 (2024), 23-25.