Misli Phila Bosmansa

Phil Bosmans (1. julija 1922; Gruitrode /Belgija/  - 17. januarja 2012;  † Mortsel /Belgija/)

 

+ Pesimisti ne živijo, ker so že dolgo mrtvi. Pustili so se pokopati, še preden so umrli.

+ Ljubiti pomeni: vdihniti ljudem in stvarem življenje iz svojega lastnega srca ter jih tako oživiti.

+ Kadar kriza zatemni vse, bodo otroci luči prižgali zvezde.

+ Če delamo dobro, tega nihče ne opazi in nihče ne govori o tem. Če pa storimo le napačen korak, ga vidijo vsi, o tem je poučena vsa soseska.

+ Križ je resničnost v življenju vsakega človeka. Toda vedno manj ljudi je, ki so mu dorasli. Ne sprejemajo ga več in ne prenašajo, njegovega bremena. Mnogi so zato čisto na tleh. Zdravniki za živčne bolezni in psihiatri imajo vedno več dela.

+ Ob misli na smrt, ta odločilni trenutek mojega življenja, ki ga bom moral prestati popolnoma sam, se znajdem pred vprašanjem: vse ali nič, smisel ali nesmisel življenja, Bog ali neskončna praznina. Skrivnost življenja in smrti je povezana s skrivnostjo Boga.

+ Zakaj bi izgubljal čas z nesmiselnim lovom na denar? Zakaj bi si kopičil skrbi za stvari, ki pridejo jutri? Zakaj bi se prepiral, zakaj bi sitnaril, zakaj bi se nesmiselno napenjal in zakaj bi spal, če sije sonce? Mirno si vzemi čas za srečo!

+ Kdor se veseli otroka, se veseli življenja. Če ostaneš majhen, postaneš velik. Od otrok se lahko veliko naučimo.

+ Kriza lahko postane tudi blagoslov! Spodbuja nas, da razmišljamo o pravih življenjskih vrednotah. Odločiti se moramo, kaj je za nas res pomembno.

+ Življenje postane praznik, če se znaš veseliti preprostih, vsakdanjih stvari. Prihaja pomlad. Zaljubljen sem v preproste stvari.

+ Živeti pomeni objeti ljudi in reči ter jih spet izpustiti, da rastejo in cvetijo v božji navzočnosti... Živeti pomeni vse imeti za božji dar, dopustiti, da je vse njegov dar, nikogar in nič si lastiti in vriskati ob vsaki zvezdi, ki pade z neba.

+ Bog ni cvetlica, toda v vsaki cvetlici je šel On mimo. V vsem, kar živi, je pustil Bog sled svoje ljubezni. V vsaki travni bilki odkrivam njegov pečat. Bog je globoka vez vsega, kar biva, vsega, kar je v celotnem vesoljstvu.

+ Človek potrebuje tišino, napredek pa mu je dal hrup. Človek potrebuje dobroto, napredek pa mu je prinesel konkurenco. Človek potrebuje Boga, napredek pa mu je dal denar.

+ Tolažba je roka, ki ti daje razumeti: nisi sam. Je blaga kretnja, ki pravi: lahko ostaneš tak, kakršen si.

+ Bodi pogumen, kot je sonce. Pri vsej bedi sveta vsako jutro znova vstane.

+ Obstajajo ljudje, ki ne morejo več verjeti v sonce, ko pride noč. Manjka jim samo malo potrpljenja, da bi čakali, dokler ne nastopi jutro.

+ Življenje postane praznik, če se znaš radovati ob preprostih vsakdanjih stvareh.

+ Sreča je kot sonce. Toda celo na soncu so pege.

+ Ljubezen, ki jo meriš in tehtaš, ni ljubezen, ampak preračunljivost. Takšna ljubezen ne razveseljuje.

+ Življenje je vznemirljiva pustolovščina, kjer sta skupaj Bog in človek v svetu svetlobe in teme.

+ Gospod, pomagaj mi, da bom brzdal svoja velika usta in spregovoril šele, ko bom vedel, kaj moram reči!

+ Živimo lahko na dva načina: prvi se začenja z obvladovanjem samega sebe in se konča s praznovanjem. Drugi se začenja s praznovanjem, konča pa z mačkom...

+ Pravo merilo srca se imenuje ljubezen. Če je srce polno nezaupanja in samoljubja, razum ne bo nikoli našel poti do miru.

+ Če nisi sposoben imeti ljudi rad, ostani raje v svojem kraljestvu, ali pa se ukvarjaj z mrtvimi predmeti, ljudi pa pusti pri miru.

+ Meni na ljubo ti ni treba biti nezmotljiv, brez napak in popoln, saj te imam vendar rad.

+ Sprijazni se s svojim življenjem. Sprejmi ga takega, kot je. Danes. Sedaj. Da ne zgrešiš še tistega drobca sreče, ki čaka nate.

+ Človekovo srce - drobcena pika na našem planetu. Vendar se tu rojeva ljubezen.

+ Življenje je morda res podobno loteriji, toda marsikaj je odvisno tudi od nas.

+ Kateri dan je izgubljen? Izgubljen je dan, ko se nisi smejal.

+ Če je v meni ljubezen, mi lahko manjka mnogo stvari, pa jih ne pogrešam.

+ Kupna moč sreče se imenuje ljubezen.

+ Težko je živeti z nekom, ki ima vedno prav.

+ Življenje je mnogo prekratko in naš svet mnogo premajhen, da bi iz njega naredili bojišče.

+ Zadovoljen človek uživa dneve tako, kot so mu dani. Kdor preveč pričakuje in terja, pritegne nase temne oblake. Slabe dneve si ustvarja sam.

+ Večina sodnih stolov, s katerih sodimo druge, je na majavih nogah: ošabnost, neumnost, zaverovanost v svoj prav in neizprosna trdosrčnost.

+ Če boš v življenju sledil kaki zvezdi, ti noč ne bo mogla do živega..

+ Nikoli ni prepozno, da se s kom spravimo, kajti nikoli ni prepozno ljubiti in tudi ni nikoli prepozno biti srečen.

+ To ti želim: pogum jutranjega sonca, ki kljub bedi tega sveta vzide vsak dan znova.

+ Hrbtenico potrebujemo, da vzdržimo takrat, ko drugi odnehajo, da hodimo pokonci in naravnost po lastni, svobodno izbrani poti.

+ Povej: kje so se izgubile rože? Rože majhnih pozornosti, da mislimo drug na drugega in da se obdarujemo med seboj? Ovenele so zaradi naše sebičnosti, usahnile so v naši otročji razdražljivosti.

+ Če imaš čas za človeka, ne glej na uro!

+ Kdor hoče biti srečen, mora plačati ceno. Cena naše sreče pa je: nič več in nič manj kot to, da podarimo sami sebe.

+ Ljubezen je vedno nekoliko slepa - za napake drugih.

+ Zame ti ni treba biti popoln. Imej rad ljudi, takšne kot so: drugačnih namreč ni.

+ Ne govori toliko. Stori kaj! En sam odstotek pomoči zaleže več kot sto odstotkov sočutja.

+ Veselje do dela, praznik tvojega življenja se prične šele, ko storiš nekaj za drugega, ne da bi mislil nase, nesebično, kar tako, ker se ti zdi lepo.

+ Včeraj? Je že mimo. Jutri? Šele pride. Danes - to je edini dan, ki je res tvoj. Naredi iz njega svoj najlepši dan!

+ Prižgi luč v svojem srcu! Tedaj bo luč zasijala tudi v tvojih očeh in videl boš same lepe reči in same prijazne ljudi.

+ Le s pomočjo drugih lahko rastem. Potrebujem jih, toda ne zgolj zato, ker mi veliko pomenijo, ampak tudi, ker lahko zanje veliko storim.

+ Obdrži svoj hudobni jezik zase - morda ti pride prav še za kaj dobrega!

+ Vera je za mnoge dediščina, ki prehaja iz roda v rod kot kakšna stara ura. Obuja spomine, vendar ne tiktaka več.

+ Bodi obziren do ljudi, ravnaj z njimi nežno, kajti ljudje so krhki. Ponudi jim kruha svoje dobrote. Bodi jim pribežališče, pristan, oaza.

+ Kdor zjutraj spi, prespi najlepši čas življenja. Pojdi pravočasno spat, da boš jutri lahko prijazen.

+ Grem v bolnišnico, a tam ne vidim niti levičarjev niti desničarjev, marveč le ljudi, bolnike, ki trpijo.

+ Obstajajo dobri in slabi dnevi. Dobri dnevi tako hitro minejo! To veš tudi sam, a težko se sprijazniš s tem. Vendar tudi slabi dnevi minejo. Zakaj ne pomisliš na to, zakaj se s tem ne tolažiš?

+ Nikoli nismo prestari, da se ne bi mogli česa odvaditi. In kako nam to uspe? Če imamo svoje bližnje tako radi, da jim nočemo biti v nadlego s svojimi slabimi navadami.

+ Začni vsak dan kot nov človek. Vsak dan naj bo spet tvoj prvi dan. Včeraj ter vsi prejšnji dnevi in leta so mimo, pokopani v času. Na njih ne moreš nič več spremeniti.

+ Če imaš srce za druge, če te bolečina drugih prizadene, če lajšaš stisko drugih, če sprejemaš ljudi takšne kot so, če več daješ kot prejemaš – potem je to ljubezen.

+ Prenovljen si, če s čistim pogledom gledaš na ljudi in stvari, če se še znaš smejati in se veseliti čisto navadnih drobnih cvetic ob poti svojega življenja.

+ Da bi mogli ljubiti, se moramo razorožiti. Razorožitev pomeni najprej: iz srca ljudi izruvati sovraštvo in v njem pripraviti prostor za ljubezen.

+ Rad imeti ljudi pomeni ne zadoščati le samemu sebi, marveč odpreti srce in v njem narediti prostor za druge. Ljudje trpimo zaradi ljudi. Zato glej s čistimi očmi in čistim srcem.

+ Če bomo manj govorili, pa več naredili – bo v vseh ozirih dosti bolje. En odstotek pomoči zaleže več kot sto odstotkov sočutja.

+ Ne odpravi se spat slabe volje. Lezi k počitku s srcem, ki bo jutri spet lahko ljubilo.

+ Kadar človek zgrabi orožje, je ljubezen že zdavnaj mrtva. Razorožitev pomeni najprej: iz srca ljudi izruvati sovraštvo in v njem pripraviti prostor za ljubezen.

+ Živeti srečno je velika umetnost. Eden od pogojev za to je zadovoljnost. Sreče ni na drugem bregu. Skriva se v tebi.

+ Gostoljubja se ne moremo naučiti iz knjig. Gostoljubje je notranja naravnanost, da si odprt in pripravljen deliti z drugimi.

+ Deliti kruh pomeni deliti dobrine in imetje, obilje in bogstvo, razkošje in udobje. Deli svoj kruh z lačnimi, in bolje ti bo teknil.

+ Kje smo doma? Kjer najdemo toplino in varno zavetje, kjer vladata medsebojno zaupanje in ljubeča skrb, kjer ima vsak za vsakogar ljubeče srce.

+ O odsotnih samo dobro! Kdor sam sebe pozna, nikogar ne obsoja!

+ Opogumljati druge in samega sebe je najboljše, kar lahko človek naredi. Ko rečemo: Bodi pogumen, obenem rečemo: Nisi sam!

 

zbira Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Gospod, tvoje oči naj bedijo nad potmi vseh ljudi, da daš vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj.

(prerok Jeremija)
Četrtek, 14. November 2019
Na vrh