Avtor: marko

Želim se nagledati

Napisal marko na 31. maja 2021. Objavljeno v Iz naših knjižnih izdaj.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Želim se nagledati
travnikov in gričev,
opaziti pajčolan,
s katerim jih sonce
pokriva kakor mati.
Dvigniti se k Tebi,
veliki Bog.

Želim z zadovoljstvom
gledati drevo,
opaziti čar,
ki izhaja iz njega
kakor iz nežne roke.
Dvigniti se k Tebi,
veliki Bog.

Želim z veseljem
gledati v obraz
drugega človeka,
občudovati milino,
ki je razlita na njem
kakor jutranja rosa.
Dvigniti se k Tebi,
veliki Bog.

Anton Rotzetter

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Ponudba Ognjišča – zakramenti junij 2021

Napisal marko na 30. maja 2021. Objavljeno v Posebne ponudbe.

V junijski številki Ognjišča (6/2021) smo v sredini pripravili nekoliko spremenjeno (dopolnjeno) ponudbo za obdarovanje ob prejemu zakramentov (sveta birma, sveto obhajilo, sveti krst). Ponudbo si lahko ogledate tudi na naši spletni strani (e-ponudba), jo lahko prelistate in ko najdete kaj zanimivega, se lahko takoj (s klikom na naslov, sliko knjige, predmeta … kjer je možnosti izbire več – na šifro) preselite v našo spletno knjigarno http://knjigarna.ognjisce.si/ – in nakupujete Vabimo vas, da tudi tistim, ki nimajo dostopa do spleta ali se na njem ne znajdejo, pomagate pri dostopu do te e-ponudbe.
Urednik Založbe Ognjišče Božo Rustja jo je v junijski urednikovi beležnici pospremil z besedami: Sami boste opazili, da je tudi v tej številki nekaj strani namenjenih ponudbi za obdarovanje ob prejemu zakramentov. Veseli smo, da mnogi tako lepo sprejemate to ponudbo Ognjišča in pridno naročate naše knjige in druge izdelke. Hvaležni smo, da nam zaupate, da vam ponujamo dobre in kvalitetne stvari. Predvsem pa kot kristjani veste, da boste pri nas dobili knjige s primerno duhovno vsebino za določeno starost ter druge artikle, ki bodo tudi z verskega vidika obogatili obdarovanca. Kje lahko naročite ali kupite naše izdelke, si oglejte na straneh ponudbe, ki je na sredini Ognjišče.

PRELISTAJTE PONUDBO OGNJIŠČA za sveto birmo, prvo sveto obhajilo in sveti krst 2021 in se oglasite v spletni knjigarni Ognjišča, pokličite: 05/611-72-20 (med 8 in 17. uro), pišite: Ognjišče d.o.o. Trg Brolo 11, 6000 Koper

ŠE NEKAJ POVEZAV V KNJIGARNO OGNJIŠČA (ne da bi listali katalog)

Prednost v naših ponudbah imajo knjige, saj smo prepričani, da je prav knjiga najboljše darilo, no, v naši ponudbi imamo tudi druge predmete (sveče, križe, obeske, ploščice, čestitke, slike, okvirje, vabila, darilne vrečke …), ki so lahko več kot darila, so lahko drag spomin, ki bo v obdarovancu spodbudil rast vere.
Posebej predstavljamo vnaprej izbrana in pripravljena darila (komplete) za sveti krst, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. Gre za pripravljena darila, v katerih je knjiga in nekaj različnih spominkov. Vse pa je v lični darilni škatli. Prednost teh kompletov je tudi ta, da jih dobite po ugodnejši ceni.
Izbrano darilo: komplet za sveti krst: kartonka Sveto pismo v torbici • knjižica Blagoslavljam te, • zapestnica – rožni venček (po izbiri: moder ali roza), • križ z molitvijo Sv. angel, • vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za prvo sveto obhajilo: knjiga Prvoobhajilno Sveto pismo • knjiga-album Moje prvo obhajilo • križ spomin na prvo sv. obhajilo s posvetilom, • desetka z lesenimi jagodami • lesena obešanka z molitvijo • vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za sveto birmo: knjiga Bog, sto in eno vprašanje o Bogu • knjiga Youcat – molitvenik za mlade • križ spomin na sveto birmo s posvetilom • verižica z golobčkom • vse v darilni škatli

V nadaljevanju navajamo še povezave na podrobnejše predstavitve nekaterih izdaj na naši spletni strani, kjer lahko knjige tudi prelistate in dobite še bolj “plastično” (3D) informacijo o tem, kar kupujete. (klik na povezavo)

SVETI KRST
Zelo zanimiva je kartonka Ročno Sveto pismo (Vrstica za spomin), tu je še Darilna izdaja Krstnega Svetega pisma … pa Krstno sveto pismo v modri in roza izdaji, tri knjižice v lični darilni škatli Darilo ob krstu – mlajša sestrica knjige Krstno darilo: tri knjižice v darilni škatli (več o knjižicah), imamo tudi knjižico Grem k maši …, pa Svetopisemske zgodbe za najmlajše … Sveto pismo v torbici; kartonko Moja prva knjiga o Bogu, štiri pobarvanke Jezusove prilike (o sejalcu, o usmiljenem Samarijanu, o izgubljeni ovci in o dobrem očetu) … zelo zanimiva je Velika svetopisemska pobarvanka, Svetopisemski delovni zvezek, dve pobarvanki (Pastirica Urška in Škof Baraga); nekaj knjig ima tudi dodatne popuste: štiri knjižice Božji darovi zame (30 % popusta), … knjiga Raziskuj Sveto pismo …otrokom se je zelo priljubilo nekaj posebnih izdaj: Noetova barka, ki prinaša tudi 28 živali iz kartona, pa Medvedkovo Sveto pismo (oblečeno v “medvedjo kožo”), Sveti angel iz blaga (za najmlajše), v naši ponudbi pa lahko najdete še križe, ploščice z Marijino podobo, s podobo angela, krstne sveče, krstne srajčke, čestitke ob rojstvu, barvice …

PRVO SVETO OBHAJILO
Pri obhajilu naj spomnimo najprej na dve novosti: slikanico Robot pri družini Jelen in Youcat za otroke (katoliški katekizem za otroke in starše) … potem pa so tu že znane in priljubljene: Angel varuh (moj zvesti prijatelj) in Dolgčas pri maši …na zalogi je tudi Prvoobhajilno Sveto pismo … imamo pa tudi posebno darilno izdajo Svetega pisma v zgodbah. Zaradi bele barve platnic je zelo primerna za prvoobhajilno darilo . Lepo prvoobhajilno darilo je tudi knjiga Kruh in vino smo prinesli, pa Velika svetopisemska pobarvanka, kot priprava na spoved je zelo pomembna knjiga Tudi jaz hodim k spovedi, zanimiv je tudi Prvoobhajanski album, slikanica Moje prve molitve, morda pri hiši še nimate Kratkega Svetega pisma v slikah (več kot 160 tisoč prodanih izvodov) … naročite lahko tudi Svetopisemske domine, evharistične križe, vseh vrst in oblik (tudi s posvetilom), tu so še okvirji za slike, pa križci na verižici, skodelice, vabila, voščilnice … Omenimo tudi odlično ponudbo risank na DVD-jih Velikani vere (devet sinhroniziranih risank za samo 49 €)

SVETA BIRMA
Novost je knjiga Zakaj je tudi pri nas tako (v podnaslovu piše, da je to svojevrsten križev pot za mulce – vendar to ni molitev križevega pota, ampak “križev pot” skozi najstniško dobo – za starše in mulce), zanimiva je tudoi knjiga zgodb Vodi me dobrotni Duh, med najbolj iskanimi knjigami za birmance omenimo knjigo Youcat – Biblija (Sveto pismo za mlade), knjigo Bog je … prav zares (namenjena je mladim, bo pa v duhovno korist tudi odraslim), zelo iskana je tudi Zakladnica modrosti (Zbirka Za luč in moč) in njena “sestrica” Zakladnica molitve. Pri birmanskih darilih seveda ne smemo pa pozabiti tudi drugih zelo priljubljenih Youcat izdaj: Youcat za birmo in posebej za birmanske voditelje … zelo iskan je tudi Youcat Molitvenik za mlade, pa Youcat spoved … Docat (družbeni nauk Cerkve), ki je res dobro darilo za birmo. Tu je še posebna revija Rad te-se imam, ki obravnava teme, zanimive za najstnike.

Še nekaj predstavitev naših izdaj

Umetnost ponovnega začenjanja
V preizkušnji mi bodi blizu
Franc Bole uresničevalec evangelija
Verujem, Gospod in Slava v krhkosti
Vodi me, dobrotni Duh
In za pot veste
Zlomljena krila
Kaj duši dobro dene
Čestitke ob rojstvu
Rojeni za nebesa
Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala
Nič zato
Stopinje v pesku
Najdi čas
Najti notranji mir
Čisto vsakdanji angeli
Zasidran v veri
Poti skozi depresijo
Angel preprostosti
Živi vsak dan
Ne zamudi svojega življenja
Zgodbe in prilike
Jaz, Čarli Čaplin
Svetnik za vsak dan
Zgodbe kažejo novo pot
Kratko Sveto pismo s slikami
in še in še ….

pripravlja Marko Čuk

sv. Kancijan (30. maj)

Napisal marko na 30. maja 2021. Objavljeno v Svetniški domovi.

(sv. Kancij, sv. Kancijanila in sv. Prot)

Štiri oglejske mučence poznamo po vsem našem ozemlju južno od Drave, čeprav ima češčenje sv. Kancijana prednost pred drugimi in se veliko krajev imenuje po njem (Škocjan). Kancij in Kancijan sta bila brata Kancijanile, Prot pa je bil njihov krščanski vzgojitelj. Med Dioklecijanovim preganjanjem so v Ogleju kot mučenci pričevali za Kristusa. Cerkve njim v čast so naši predniki radi postavljali nad tekočimi vodami, globokimi strugami ali tokom pod površjem (Rakov Škocijan, Škocijanske jame …). (sč)

Sv. Kancijanu, sorojencema in vzgojitelju je pri nas posvečenih 25 cerkva (osem žup. in 17 podr.). Največ (9) jih stoji v LJ nadškofiji: župnijske so v Kranju,(1) na Ježici (LJ) (2) in v Škocjanu pri Turjaku;(3) podružnične pa na Selu (Breznica), v Škocjanu (8) (Dob), na Vrzdencu (9) (Horjul), v Podreči (Mavčiče), na Gor. jezeru (10) (Stari Trg pri Ložu) in na Breznici (11) (Žiri). – V KP škofiji sta ž. c. na Planini (4) in v Truškah,(5) šest pa je p. c.: nad Reko (12) (sv. Kacjan – Cerkno), Golac (++), Britof (Marijino Celje – Lig), Škocjan (13) (Rodik), Mahniči-Raša (14) in Barka (Vatovlje). – V NM škofiji sta ž. c. v Mirni Peči (6) in v Škocjanu pri NM (spodaj), p. c. pa na Gor. Jesenicah (15) (Šentrupert) in v Stavči vasi (16) (Žužemberk). – Tudi v CE škofiji najdemo ž. c. sv. Kancijana – v Rečici ob Savinji,(7) prav tako tudi tri p. c.: Rožno (Brestanica), Kremen (17) (Razbor pod Lisco) in Žalec (++). (18) (mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 5, str. 106-107

Želja po neskončnem

Napisal marko na 29. maja 2021. Objavljeno v Iz naših knjižnih izdaj.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Za moje otroke
hiša s trdnimi stenami in streho.
Za moje otroke
omara z igračami in knjigami.
Za moje otroke
vrt z gugalnico in peskovnikom.
Za moje otroke
varen dom, prijatelje in sosede.

Za mene pa
nahrbtnik in pohodni čevlji
ter poljska pot pod milim nebom.
Za mene pa
mirno šumljanje morja
in valovanje zlatega žitnega polja.
Za mene pa
dež in sonce na moji koži
in veter v mojih laseh.
Za mene pa
odhod in popotovanje.

Za moje otroke korenine,
za mene pa peruti.
Za moje otroke domovina,
za mene pa širni svet.

Ute Latendorf

izbira in pripravlja Marko Čuk

Krvni strdek ali tromb

Napisal marko na 29. maja 2021. Objavljeno v Narava in zdravje.

Tromboza (izhaja iz starogrške besede in pomeni “strjevanje”) je tvorba krvnega strdka znotraj krvne žile, ki posledično ovira pretok krvi skozi krvožilni sistem. Ko je krvna žila (vena ali arterija) poškodovana, telo uporabi trombocite (posebne krvne celice) in fibrin (beljakovina ključna pri strjevanju krvi), da tvorijo krvni čep in s tem preprečijo izgubo krvi iz poškodovane žile. Tudi kadar krvna žila ni poškodovana, lahko v telesu pod določenimi pogoji nastanejo krvni strdki. Strdek ali del strdka se lahko sprosti in začne potovati po telesu. Imenujemo ga tudi trombus. Pojavi se lahko v venah (venska tromboza) ali v arterijah (arterijska tromboza).
Krvni strdki, oziroma tromboza, so vodilni vzrok srčno-žilnih zapletov, med katerimi so najnevarnejši srčni infarkt, možganska kap in venska tromboembolija. Lahko so usodni, lahko vodijo v invalidnost in v hipu spremenijo življenje. Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje predvsem globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja drugih bolezni, npr. srčnega infarkta, raka, demence …

NAJPOGOSTEJŠA TVEGANJA ZA NASTANEK TROMBOZE
Tromboza najpogosteje nastopi zaradi nepravilnosti v sestavi krvi, kakovosti krvnih žil in narave krvnega obtoka. Pomembne so tudi epizode tromboz v preteklosti, dednost, počasen ali turbulenten pretok krvi, sedeči življenjski slog, mavec, dehidracija, aritmije, debelost, nosečnost in poporodno obdobje, krčne žile, operacija, poškodbe, peroralna kontracepcija, nadomestno hormonsko zdravljenje, zdravljenje jajčnikov pri neplodnosti, pritisk vene ali arterije zaradi tumorja ali hematoma, venska popuščanja, dolgotrajno ležanje, rak in nekatere druge bolezni, venski katetri, hiperhomocisteinemija (posledica genske mutacije), pomanjkanje nekaterih proteinov, okvare proteinov ali povišani faktorji za strjevanje krvi, trombofilije, nadomestno hormonsko zdravljenje po menopavzi itd. Vir: Therapeutic advances in thrombosis. Chichester, West Sussex: Wiley-Blackwell. ISBN 9781405196253).

ARTERIJSKA IN VENSKA TROMBOZA
Če krvni strdek delno ali povsem zapre dotok krvi v naših arterijah ali venah, je lahko ogroženo naše življenje. Pravzaprav so krvni strdki skupni imenovalec za kar tri najpogostejše srčno-žilne vzroke za smrt: srčni infarkt, možganska kap in venska trombembolija (VTE); pri zadnji je strdek najpogosteje v nogi ali na pljučih.
Krvni strdek lahko nastane v kateri koli arteriji v telesu. Dve najpogostejši lokaciji strdka sta v arterijah, ki prehranjujejo srce, kar privede do srčnega infarkta in v možganskih arterijah, ko pride do možganske kapi. Lahko pa se arterijska tromboza zgodi tudi v drugih delih telesa. Pogosta je v arterijah nog in lahko privede do gangrene noge, posledično lahko tudi do izgube noge. Pri arterijski trombozi je pomemben dejavnik tveganja kajenje in bolezni današnjega časa, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, visok holesterol.
Venska tromboza pa najpogosteje nastane v venah nog, druga najpogostejša lokacija pa so vene rok. Ostale lokacije so zelo redke. Akutni zaplet venske tromboze pa imenujemo pljučna embolija. Nastane, ko se del venskega tromba odtrga in po krvi pripotuje v pljuča, kjer se v pljučnem krvnem obtoku tudi zagozdi. Zelo obsežna pljučna embolija lahko povzroči nenaden zastoj srca. Na pojav venske tromboze precej vpliva dednost, pri ženskah so dodatni dejavniki tveganja tudi kontracepcijske tablete, nosečnost in porod. Kajenje cigaret dodatno prispeva k škodljivim učinkom hormonskih kontracepcijskih tablet v procesu strjevanja krvi. Pomembni dejavniki tveganja so tudi poškodbe, operativni posegi, nepomičnost ali zdravljenje v bolnišnici, nekatere bolezni (npr. rak), debelost in starost.

ZDRAVLJENJE
Tako arterijsko, kot vensko trombozo se zdravi z zdravili za redčenje krvi. Pri venski trombozi se uporablja antikoagulacijska zdravila (preprečujejo nastajanje strdkov). Koagulacija je proces strjevanja krvi, v okviru katerega se oblikuje končni krvni strdek, sestavljen iz fibrinske mreže in v njej ujetih krvnih celic. Pri arterijski trombozi pa zdravila, ki delujejo bolj na krvne ploščice, imenujemo jih antiagregacijska zdravila (agregacija je proces zlepljenja med trombociti, ki v trombocitni fazi strjevanja krvi naredijo primarni krvni strdek).

COVID-19 IN STRDKI
V znanstvenih revijah so že v lanskem letu objavili podatke o povečani pojavnosti krvnih strdkov v arterijah in venah pri obolelih s koronavirusom. Približno 7,8 % bolnikov s Covid-19 je dobilo pljučno embolijo, medtem ko so vensko trombozo zaznali pri 11,2 % okuženih. Približno 23 % covidnih bolnikov na intenzivnem zdravljenje je imelo vsaj eno od oblik krvnega strdka.

CEPLJENJE
V zadnjem času veliko prahu dviguje pojavnost krvnih strdkov pri uporabi cepiva proti Covid-19. Ta pojavnost je zelo redka; 1 strdek na 250.000/300.000 cepljenih (AstraZeneca – adenovirusno vektorsko cepivo šimpanza), kar je manj od pojavnosti v splošni populaciji. V ugledni znanstveni reviji Lancet navajajo, da je pojavnost krvnega strdka v povezavi z oralno kontracepcijo 1 strdek na 2000 žensk.
S cepivom AstraZenece so do sedaj precepili čez 33 milijonov ljudi. Strdki se kot redek stranski učinek pojavljajo tudi po cepljenju z drugimi cepivi, kot so Pfeizer/Biontech in Moderna (mRNK). Evropska agencija za zdravila (EMA) preučuje tudi nekaj primerov pojava krvnih strdkov pri uporabi cepiva Johnson & Johnson (adenovirusno vektorsko cepivo).
Imunski odziv po cepljenju povzroči nastanek protiteles, slednja pa lahko pri nekaterih posameznikih reagirajo s površinskimi beljakovinami na krvnih ploščicah – trombocitih, kar sproži sistem strjevanja krvi.
Trenutno so raziskave še v teku, več znanega bo v prihodnjih tednih. V kolikor se pojavijo znaki hudih glavobolov, dvojnega vida, omotice, padca krvnega tlaka, bolečine v prsih, madeži po telesu, otekanje nog takoj in nekaj dni po cepljenju je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Zavedati se moramo, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov in drugih komplikacij pri Covid-19 veliko večje v primerjavi s cepivi. Cepiva pa niso povezana s celokupnim povečanim tveganjem za strdke, torej gre za redkost, kar je razvidno iz gornje tabele.

dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2021) 5, str. 92-93.

Ljubi moj sveti Kancijan!

Napisal marko na 29. maja 2021. Objavljeno v S svetnikom na TI.

Upam, da v nebeških višavah, kjer se svetniki in angeli pretegujete na puhastih oblačkih, vladata mir in spokojnost, ter da vam večne blaženosti ne zmoti nobena posvetna zamera. Niti družinska ne, ki je, kar se zamer tiče, najhujša in najbolj trdovratna.
Če pa temu ni tako, potem se bojim, da se oblaček, ki si ga deliš s svojima sorojencema, dvojčkoma Kancijem in Kancijanilo, precej trese, kajti na naših koledarjih si običajno zapisan sam, le včasih so pripisani še “ostali oglejski mučenci”, s prižnice nam običajno oznanijo, da “godujejo Sveti Kancijan in tovariši”, zelo redko pa kdo našteje prav vse godovnike, torej tebe, ljubi moj sveti Kancijan, poleg tebe pa še tvojega brata Kancija, sestro Kancijanilo in Prota, ki je bil po smrti staršev vaš vzgojitelj in učitelj, na koledarjih pa – jasno – ni prostora za tako obširen seznam.
Vsi skupaj ste utrpeli mučeniško smrt za časa Dioklecijanovega preganjanja kristjanov pri Gradežu blizu Ogleja. Ta kraj se danes – spet le po tebi – imenuje Škocjan ob Soči, in zdaj so dvignili obrvi in zastrigli z ušesi mnogi bralci, ker se jim je utrnilo, da pravzaprav nisi nek mimobežni neznanec, saj po naši mili in ljubi deželici kar mrgoli krajev s tvojim imenom.
Oprosti, ker kopičim razloge za tresenje vašega družinskega nebeškega oblaka, ampak: dejstva so dejstva!
Vem, da se nisi sam rinil v ospredje. Sklepam da si bil pač starejši od brata in sestre in so te zapisovalci dogodkov in zgodovinarji zaradi tega postavili na prvo mesto, kako usodne posledice pa imata novinarska in zgodovinska površnost in brezbrižnost, pa vsaj krščeni Slovenci še predobro vemo. In se zaradi te ‘strokovne’ površnosti pri nas ne tresejo oblački, pač pa prav nasprotno: tisti, ki bi se jim ob navedbah točnih in nepotvorjenih dejstvih morala tresti tla pod nogami še naprej varno prebivajo v svojih gradovih v oblakih, ki so jih zgradili s pomočjo trdih laži. A ker je “Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje”, ni prav zelo verjetno, da bodo ti graščaki ali njihovi strokovnjaki kdaj začutili prepih nebeških hodnikov, oblaki gor ali dol.
Lahko pa ti povem, ljubi moj sveti Kancijan, da si s teboj delim podobno usodo. Ne sicer kar se tiče svetništva in mučeništva, vsaj zaenkrat še ne in vsaj še ne v polni meri, pač pa kar se tiče družinske prve vrste, v katero sem zaradi narave svojega zdaj že bivšega poklica in zaradi pisanja podobnih vrstic kot so tele, potisnjen. Prihajam iz družine, kjer nam, vsem petim otrokom, talentov nikoli ni primanjkovalo, pa vendar so se moje sestre in brat že naposlušali: “A ste kaj v sorodu z …?” in verjamem, da jim že preseda. Še mama mi je zadnjič potožila, da ji pogosto postavijo enako vprašanje. Pa sem jo vprašal, če me je že kdaj zatajila, in je rekla, da ne. In sem bil vesel, kako bi ne bil?!
In je in je bil brez dvoma vesel tudi Kristus, ljubi moj sveti Kancijan, da ga nisi tajil, ko so te spraševali o Njem, prav tako ga nista zatajila niti tvoj brat in sestra, sveta dvojčka Kancij in Kancijanila niti vaš skrbnik in vzgojitelj sveti Prot.Lahko se nam zdi smešno in zabavno, da so površni zapisovalci in zgodovinarji, ki jih – kot rečeno – današnji krščeni Slovenci poznamo bolj kot ‘tovariše’, prav v ‘tovariše’ zamaskirali najbližjo žlahto, a če sámo besedo ‘tovariš’ očistimo površne zgodovinske nesnage, vidimo, da imajo čisto prav, čeprav sami verjetno tako ne razmišljajo.
Ljubi moj sveti Kancijan! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas!

ČUŠIN, Gregor. (S svetnikom na TI). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 5, str. 106.

Poletni tedni duhovnosti – Stržišče 2021

Napisal marko na 28. maja 2021. Objavljeno v Naročnina Ognjisca.

V gibanju POT v dveh poletnih počitniških mesecih pripravljajo tedne duhovnosti in dneve zbranosti za dijake, študente, izobražence, mlade pare, zakonce, družine in druge odrasle.

Rdeča nit letošnjih tednov bo SREČANJE – ki ga človek nujno potrebuje, saj srečati se pomeni rasti in razvijati se …. Lepo vabljeni in dobrodošli … prvi teden se začne 4. julija …

pripravlja Marko Čuk

Vinko Kobal, vzgojitelj mladih

Napisal marko na 27. maja 2021. Objavljeno v V spomin.

(ob obletnici) Duhovnik Vinko Kobal je 35 let zbiral mlade, predvsem dijake in študente, na mladinska duhovna srečanja, na katerih jim je želel omogočiti osnovno doživetje Cerkve kot občestva. Je tudi začetnik in voditelj gibanja Pot, ki je s svojo duhovnostjo številnim mladim iz vse Slovenije pomagalo pri vzgoji krščanske osebnosti (v Stržišču in drugod ). “Moje največje bogastvo je bilo življenje, ki sem ga prejel kot dar in radostno živel… Moje besede so bile le seme, ki ga je Bog po meni sejal, rodile bodo sadove z milostjo, ki jo bo on dodal vsaki duši, ki jih je z odprtim srcem sprejemala,” je zapisal v svoji duhovni oporoki.

Pri Ognjišču smo izdali njegov življenjepis in spomine na delo z mladimi v Cerkvi na Slovenskem … zbornik Pripoved starega, modrega sivega bobra … (uredil jo je Janko Toplikar), ki nas popelje v Vinkovo “intelektualno in duhovno delavnico in predstavlja dragoceno dediščino, ne le za tiste, ki so skupaj z njim hodili po Poti, ampak tudi za tiste, ki jih zanima duhovna podoba slovenstva v drugi polovici dvajsetega stoletja – to je pričevanje o neki silni prizadevnosti, energičnosti in ljubezni – za vzgojo mladih …

več o Vinku Kobalu na spletni strani Ognjišča

Mladi se v Stržišču zbirajo tudi po Vinkovem odhodu, njegovo dediščino skrbno varujejo in razvijajo njegovi prijatelji .. tudi nekdanji “učenci”: Primož Erjavec, Jože Jakopič, Rafko Klemenčič, Danilo Kobal, Tomaž Kodrič, Marko Kos, Janez Kržišnik, Vinko Lapajne, Lojze Milharčič, Slavko Rebec, Sandi Skapin, Milan Stepan, Alan Tedeško, Cvetko Valič … Vsako poletje pripravijo štiri tedne za dijake, en teden za študente in izobražence, enega za fante in dekleta v parih in avgusta še enega za družine, zakonce in druge odrasle.

nekaj njegovih misli:

Mladi potrebujejo zaupanja odraslih. V tem sem se vedno vadil. Nisem jih obsojal, ampak sem jim vedno skušal dajati pogum.
Potreba po srečanju prinaša v naše bivanje srečo. Ob srečanjih stalno rastemo k sreči. Rast je postopna.
Spoznal sem, da je najboljša vzgojna metoda tista, ki omogoča spremljanje mladih skozi celo življenje. Vzgoja niso namreč navodila, opazke in razne pripombe, ampak hoja z njimi in za njimi.
Mlad človek se odzove, ko je osebno nagovorjen, ko sliši, da nekdo njegovo ime izgovarja z resnobo in spoštovanjem do njegove skrivnosti, ki jo je Bog vanj položil.
več:

pripravlja Marko Čuk

Rastlinski hormoni: ali so tudi rastline zaljubljene?

Napisal marko na 27. maja 2021. Objavljeno v MP Znanstvene skrivnosti.

Ko smo zaljubljeni, pogosto slišimo, da so naši hormoni podivjali. Ali ste se kdaj vprašali, kako pa je pri rastlinah? Tudi one imajo namreč hormone, rastlinske, seveda. In tudi zanje se zdi, da jih določene stvari neustavljivo privlačijo … Ali so torej tudi rastline lahko zaljubljene? Pozor: to ne bodo ljubezenski nasveti, ampak strogo biološke resnice o rastlinskih hormonih …

KAJ PRIVLAČI RASTLINE?
Ko smo zaljubljeni, imamo občutek, da nas nekaj nezadržno vleče k ljubljeni osebi. Podobno se dogaja tudi pri rastlinah. Če boste opazovali lončnico na svoji okenski polici, boste hitro ugotovili, kaj mislim. Rastline se namreč vedno nagibajo proti sončni svetlobi. Pa naj bodo to sončnice na vrtu ali sobne rastline. Če boste lončnico na okenski polici obrnili na drugo stran, se bo kmalu spet začela nagibati v smeri svetlobe. Ta pojav se imenuje fototropizem. Glavni krivec take rastlinske »zaljubljenosti« je hormon avksin. Ta rastlinski hormon nastaja v rastočih delih rastline, na primer v vršičku poganjka, in pomembno vpliva na rast rastline. Tako pomemben je, da rastline brez njega propadejo.

ZA »ZALJUBLJENOST« RASTLIN V SVETLOBO POSKRBI AVKSIN
Kaj se torej dogaja z našo lončnico na okenski polici? Če rastlina ni enakomerno osvetljena, se avksin premakne na osenčeni del poganjka. Hormon avksin spodbudi podaljševanje celic, zato celice na osenčeni strani, ki imajo več avksina, rastejo hitreje. Posledično se poganjek začne kriviti proti sončni svetlobi. Ta pojav je proučeval že Charles Darwin s svojim sinom, čeprav nista vedela, kaj bi lahko bil razlog za krivljenje poganjka proti svetlobi. Hormon avksin so namreč odkrili skoraj pol stoletja kasneje, leta 1928.

VIŠJE IN ŠE VIŠJE ALI KAKO JE VIDETI RECEPT ZA RAST
Ali ste si kdaj želeli, da bi bili višji? Pri rastlinah na rast vpliva še ena skupina hormonov: giberelini. Ti hormoni vplivajo predvsem na podaljševanje členkov, tj. neolistanih delov stebla, in tako omogočijo rastlinam rast v višino. Rastline, ki imajo veliko giberelinov, bodo zato zelo visoke, njihovi listi pa se bodo med seboj manj senčili. Po drugi strani pa lahko prevelika količina giberelinov povzroči, da rastline ne morejo več nositi lastne teže, in se zato posedejo. Če imajo rastline giberelinov premalo, ostanejo pritlikave. Giberelini tudi spodbujajo kalitev semen in cvetenje ter vplivajo na velikost plodov. To znanje je zato precej pomembno v agronomiji.

VEČNO MLADI …
Mladi, na višku svojih moči, ne razmišljajo o staranju. Tudi rastline ne. Za to poskrbi tretja skupina hormonov, ki se imenujejo citokinini. Ti rastlinski hormoni spodbujajo celične delitve in s tem poskrbijo, da je v rastlini vedno dovolj novih celic. Na tak način upočasnjujejo staranje. Če bi prevedli v človeški jezik, bi lahko rekli, da citokinini delujejo pri rastlinah kot nekakšen vrelec mladosti.

TUDI RASTLINE SO LAHKO V STRESU
V začetku zaljubljenosti je poleg evforije prisoten tudi stres, saj se bojimo, da bi svojo simpatijo izgubili. Tudi pri rastlinah je prisoten stres, še posebej, če je kakšnega okoljskega dejavnika premalo ali preveč. Takrat se začne sproščati hormon etilen, ki povzroči, da rastlina s svojo rastjo in metabolizmom učinke stresa umili.
Etilen spodbuja tudi zorenje plodov. Ker je prisoten v plinasti obliki, se širi po zraku, zato lahko že eno gnilo jabolko v košari povzroči hitrejše gnitje vseh preostalih. Podobno kot lahko slaba volja enega nesrečnega zaljubljenca pokvari razpoloženje cele skupine …

ZADNJI LJUBEZENSKI NASVET
Abscizinska kislina je zadnja izmed najpomembnejših rastlinskih hormonov. Njena naloga je, da spodbuja mirovanje semen in zavira kalitev. Tako semena ne začnejo kaliti že na materinski rastlini ali sredi zime, ampak jim ta časovni zamik omogoči, da se lahko razširijo na druga področja in počakajo na ugodnejše vremenske pogoje. Zadnji ljubezenski nasvet iz rastlinskega sveta se torej glasi: ne prehitevaj. Za najboljše stvari v življenju je potreben čas.

RASTLINSKO LJUBOSUMJE
V rastlinskem svetu hormon avksin poskrbi za zanimiv fenomen, ki bi ga nekoliko v šali lahko poimenovali kar rastlinsko ljubosumje, botanično pa se imenuje apikalna dominanca. Glavni poganjek namreč goji podobno »naklonjenost« do stranskih poganjkov kot fant do svojih tekmecev. Če boste opazovali rastline v svoji okolici, boste hitro opazili, da so pri dobro razvitem glavnem poganjku stranski poganjki večinoma precej kratki. Glavni poganjek namreč proizvaja hormon avksin, ki zavre njihovo rast. Avksin deluje tako, da zmanjša nastajanje hormonov, ki spodbujajo rast stranskih poganjkov, citokininov, in hkrati spodbuja nastajanje snovi, ki njihovo rast zavirajo. Če torej glavni poganjek odrežemo, se tok avksina prekine in rasti začnejo stranski poganjki. Na tak način se tudi popolnoma spremeni videz rastlin, na primer žive meje.

ŠOLN, Katarina (Znanstvene skrivnosti). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 5, str. 74-75.

Kristjan je … občudovalec

Napisal marko na 27. maja 2021. Objavljeno v MP Živeti vero.

Jezus pravi: »Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, a povem vam: Še Salomon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor katera izmed njih.« (Mt 6,28-29)

OGLEDALO
Če me poznate, veste, da sem po naravi veliki občudovalec. Ko gremo v hribe, me težko spravijo nazaj v dolino, težko se ločim od razgleda. Lahko se neprenehoma navdušujem nad akrobacijami lastovk na nebu. Vsak dan pogledam kosje gnezdo pred oknom. Všeč so mi oblaki. In raznorazni majhni hroščki v travi. In mravlje, marljive mravlje, tudi če stopajo po sredi mojega stanovanja. Rad poslušam morje in gledam razdrobljeno sled sonca na njegovi gladini. Ali pa tisto morje žita, kako se drgne klas ob klas, ko zapiha veter. Prevzame me rosa na travi. Megla, kako se upira soncu. Roža, ki je zrasla v skali. Mavrica. In seveda sončni zahod, najlepša stvar vsakega dne. In zvezde. In nebo, neskončno nebo, nikoli enako, nikoli staro, nebo, veliko, širno, neskončno nebo. Nebo imam najraje, ker je kot človeško srce: tudi če je temno, ni nikoli prazno.
Nekaj krasnega je, če ima človek čas za lepoto. Še boljše pa je, če si čas za lepoto vzame, če ga iztrga iz sivega hitenja vsakdana. Ko te na primer preseneti sončni žarek, ki se prikaže izza oblakov, moraš pustiti nujno delo in občudovati. To je kot klic, da nekaj takega takrat res potrebuješ. Ali pa ko se na večer kot ogenj razplameni nebo, takrat je to klic, ki ga ne smeš zamuditi. Klic, ki pravi: »Vzemi in pij!«
Pomembno je biti občudovalec. Lepote nimamo nikoli dovolj. Naše srce je vedno lačno, vedno, nenasitno je, ko gre za lepoto, ker človek hodi po svetu in nanj se lepijo vse vrste grdobije in hudobije. Zato potrebuje lepoto. Da ga nahrani, da mu okrepi vero in upanje v dobro in sveto. Brez nje se ne da živeti. Grdo in hudo in slabo in težko ti rani srce, ti rani življenje, lepota pa te pozdravi. In lepota se pokaže, se ponudi, te dregne, da bi jo gledal, da bi občudoval …

BESEDA
Ta dregljaj, ta pomežik lepote je zame dotik Boga. In ko gledam, ko občudujem lepoto v svojem življenju, pravzaprav molim. Občudovanje lepega je prva in morda celo najlepša molitev, kar je je sposobno človeško srce. Ker je molitev resda pogovor, še bolj pa je tista blažena tišina med prijateljema, v kateri ni treba povedati ničesar. Ko si samo tam in se gledaš v hvaležnosti. In to prijateljstvo … je zadosten razlog, da preživim še en dan, četudi je mračen in siv kot najgrše sanje.
Zato je pomembno biti občudovalec lepega – občudovalec Boga. Pa tudi iskalec, borec za lepoto, če je skrita, kar je velikokrat. Kajti človek postaja to, s čimer se hrani. In kdor ne vidi, kdor ne občuduje lepega, bo pustil, da mu svet napolni srce z vsakovrstno kramo. Zato nam je lepota potrebna. Da bi jo znali videti in občutiti tudi takrat, kadar jo je težko opaziti, v svetu, v življenju, v ljudeh; predvsem v ljudeh, v njih je najtežje biti občudovalec, ker so tolikokrat naša slika v zrcalu.

RIJAVEC, Marko (uvodnik mladinske priloge), Ognjišče (5) 2021, str. 62

Avtor: marko

Nastavitve zasebnosti

Funkcionalni piškotki

Nastavitveni piškotki

Statistics

Marketing