Skip to main content

Vera daje odgovor na to, kje je treba iskati vir moči. Bog ne zahteva od človeka ničesar, ne da bi mu hkrati dal moč za to. Vera to uči in izkušnja življenja iz vere to potrjuje.(sv. Edith Stein)

Avtor: Marko

Sto svetnikov sv Barbara

Sonet sv. Barbari

Sto svetnikov sv BarbaraSkrivaj je pot do Kristusa iskala,
čeprav sta oče, mati ji branila,
a njuni volji ni se pokorila,
prejela moč je v Njem in ni se bala.

Ker kljub prepovedi je verovála,
v zastraženi sta stolp jo zaklenila,
kasneje mučila in umorila,
da kot mučenka v Bogu je zaspala.

Na sveto Barbaro, kristjan, pomisli,
takrat ko od Boga se oddaljuješ,
življenje svoje spet čim prej osmisli.

Saj vse, kar na tem svetu potrebuješ,
je stik z Gospodom in zato premisli,
če ljubiš Ga in če Ga res spoštuješ.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 27.

Francisek Ksaverij

sv. Frančišek Ksaverij

»V teh krajih mnogi samo zato ne postanejo kristjani, ker nikogar ni, ki bi jih pokristjanil. Meni pa pride pogostokrat na misel, da bi obšel akademije po Evropi, zlasti pariško, in bi kakor iz uma vsevprek klical in tiste, ki imajo več znanja kot ljubezni, takole nagovoril: ‘Oj, kako neznansko število duš je po vaši krivdi iz­ključenih iz nebes …,’« je v enem svojih pisem iz Indije, kjer je deloval kot mi­sijonar, Ignaciju Lojol­ske­­mu, ustanovitelju jezuitskega reda, potožil njegov španski rojak Frančišek Ksaverij. Tam je našel ljudi, ki so z odprtim srcem prisluhnili njegovemu oznanilu. Zaradi njegovega uspešnega delovanja ga je papež Pij XI. leta 1925 razglasil za zavetnika katoliških misijonov (skupaj s sv. Terezijo Deteta Jezusa).
Francisek KsaverijPriimek Ksaverij je dobil po gradu Xavier pri mestu Pamplona na severu Španije, kjer se je rodil 7. aprila 1506. Njegov oče je bil predsednik Kraljevega sveta v državici Navarri, ki jo je španski kralj Ferdinand z vojaško silo pridružil Španiji. V bojih za neodvisnost je padel Frančiškov oče, grad pa so zmagovalci porušili. Ob teh žalostnih dogodkih je Frančišek moral obljubiti materi, da ne bo vojak. Šel je študirat v Pariz na slavno univerzo Sorbono in pri štiriindvajsetih letih je postal doktor in odpirala so se mu pota do slave in uspeha. Tedaj pa mu je Bog privedel na pot rojaka Ignacija Lojolskega. Ta mu je ob srečanjih ponavljal Jezusove besede: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« Frančišku je to dalo misliti in uvidel je, da ima Ignacij prav. Kakor je bil prej ves predan knjigam in študiju, se je zdaj z vsem srcem predal Kristusu. Na zunaj je to izpovedal 5. avgusta 1534 kot eden od sedmih mladih mož, ki so se v cerkvi na Montmartru v Parizu posvetili Bogu in s tem položili temelje jezuitskega reda – Družbe Jezusove, redovne družine, ki je odigrala pomembno vlogo v obnovi katoliške Cerkve po Lutru. Red je bil potrjen leta 1540, ko je bil Frančišek že duhovnik. Tisto leto so oblastniki Portugalske, tedaj kolonialne velesile, prosili papeža, naj v njihove kolonije pošlje misijonarje. Papež je poslal jezuite, ki jih je vodil Frančišek Ksaverij kot »odposlanec portugalskega kralja in apostolski nuncij«. Ladja, s katero je Frančišek Ksaverij potoval, je iz Lizbone izplula 7. aprila 1541 in po mučni in naporni plovbi prispela v mesto Goa na zahodni obali Indijskega polotoka 8. maja 1542, torej po več kot enem letu!
Ko je prispel v Indijo, ga je čakalo strašno razočaranje, ko je videl, da Portugalci, kolonialni gospodarji, ki se razglašajo za kristjane, te uboge ljudi izkoriščajo kot brezpravne sužnje. Zato je najprej začel spreobračati svoje rojake. Ko so bili vsaj malo boljši, je začel z misijonskim delom med domačini. Znal se je vživeti v njihovo dušo, naučil se je njihovega jezika. K njim je prihajal kot njihov služabnik, ki jim hoče dobro. Na jugu Indije je v enem mesecu krstil 10.000 ljudi. Iz Indije je šel oznanjat evangelij na Malajske otoke. Nove misijonske postojanke je zaupal v varstvo sodelavcem, sam pa je hitel naprej. O svojem misijonskem delu je veliko pisal predstojnikom in prijateljem v Evropo, ohranjenih je nad 1500 njegovih pisem. Leta 1547 je pristal na Japonskem, kjer se je predstavil kot oznanjevalec prave vere, pa so mu Japonci rekli, da to ne more biti res, kajti če bi bila ta vera prava, bi jo gotovo poznali tudi Kitajci. Frančišek je uvidel, da mora za evangelij pridobiti najprej Kitajce. Država je bila tedaj za Evropejce zaprta, vendar pa je hotel priti tja. Ko je bil že pred vrati Kitajske, ga je 2. decembra 1552 na otoku Sancian pobrala mrzlica. Star je bil komaj 48 let. Za svetnika je bil razglašen leta 1622.

ČUK, Silvester. Sv. Frančišek Ksaverij (1506-1552). (Pričevalec evangelija). Ognjišče, 2010, leto 46, št. 12, str. 43.

več:

ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2 knjigi. Prenovljena in dopolnjena izdaja – ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018 in spletna stran Ognjišča

 

Frančišek Ksaverij

Apostol Indije že ob prihodu
kot pionir sodobnega misijona
držal se je najvišjega zakona –
ljubezni – ključa na nebeškem vhodu.

Kot žívi evangelij na obhodu,
globoko potopljen v skrivnost pasijona,
spoznal je, kakšna je iz trnja krona,
ta španski jezuit na Daljnem vzhodu.

Gospod, daj svetu novih misijonarjev,
gorečih, zvestih kot je bil Ksaverij,
ki je prinašal sonce v čas viharjev.

Življenje v Bogu je globok misterij,
služabnik večji je od gospodarjev,
dokler ljubezen glavni je kriterij.

Leon Oblak

sonet je iz knjige:
OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 71.

Zakladnica modrosti advent

Adventni čas

Božja beseda prve adventne nedelje nas vabi, naj bomo čuječi … da nas hišni gospodar ne najde spečih, če pride nenadoma. Spanje je ravnodušnost, nečimrnost, nezmožnost vzpostavljanja resnično človeških odnosov, nesposobnost za prevzemanje odgovornosti za osamljenega, zapuščenega ali bolnega brata. Pričakovanje Jezusa, ki prihaja, je zato treba živeti v takšni budnosti, zato si v adventu postavimo zelo konkretna vprašanja: kako in za koga porabimo svoj čas, smo preveč posvetni … komu dajemo v življenju prvo mesto … smo pozorni na bližnjega, ki je v težavah, ne da bi čakali, da nas prosi za pomoč … znamo prehitevati potrebe, jih predvideti, … da bi očistili naša pota in jih pravilno usmerili, preberimo si za začetek nekaj modrih misli o adventu, …

Zakladnica modrosti adventADVENT

Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. (Rim 13,11-12)

Čuj iz višav veseli glas, / ki z upanjem navdaja nas. / Izgini temni mrak noči, / na nebu Jezus se blešči. // Oj, zdrami, tužno se srce, / pogled povzdigni od zemlje. (bogoslužna himna)

Praznovati advent pomeni: biti deležen hrepenenja po božjem prihodu, po spreobrnitvi, ki nas obrača k njemu. Tako doživljamo, da se nam Bog v naši temi vedno bolj približuje. (holandski katekizem)

Verniki, ki iz svetega bogoslužja prenašajo adventnega duha v svoje življenje, premišljujejo neizrekljivo ljubezen, s katero je deviška Mati pričakovala Sina. Njen zgled jih nagiblje, da se po njenem vzoru pripravljajo na prihajajočega Odrešenika in mu gredo naproti v molitvi bedeč in v svojih hvalnicah se radujoč. (sv. Pavel VI.)

Življenje, ki je bilo v nas vsejano s krstom, naj se v vsakem nanovo začetem cerkvenim letom razvije z novo močjo. Vse to velja tudi za advent. (Anton Strle)

Adventni čas nam vrača obzorje upanja, upanja, ki ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi. Poklicani smo razširiti obzorje našega srca, da se bomo pustili presenetiti življenju, da ne bomo odvisni od naših gotovosti, od naših ustaljenih shem, kajti Gospod bo prišel tisto uro, ko si ne predstavljamo. (papež Frančišek)

***

Čim bolj se bližamo božičnim praznikom, tem več mora biti v meni svete tišine, nestrpnega pričakovanja, nenehne prošnje: Posveti me, Gospod, s svojo navzočnostjo. (Franc Sodja)

V adventu zvezda repatica, / ljubezni in miru glasnica, / naznanja betlehemski čas / in drobnih strun srebrn glas: / nebeško Dete bo rojeno, / vse stvarstvo bo blagoslovljeno. (Berta Golob)

Sredi med nami Jezus živi, / k njemu naj vodijo naše poti. / “Vekomaj hvaljen, naš Rešenik, / bodi k Očetu nam pot in vodnik.” (Lojze Kozar ml.)

***

Vsak dan je božji poslanec, ki ga moramo dostojno sprejeti. (ruski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

Ognjišče december 2018

Izšlo je novo Ognjišče, za mesec december, … s Katalogom knjižnih novosti, s knjigami za advent in božič, izborom jaslic … s koledarjem za leto 2019, z adventnim koledarjem v Mladinski prilogi … prelistajte ga za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

og 12 2018 3D

iz vsebine decembrskega OGNJIŠČA:

  • “ob obilici dela mnogokrat ne nejdem pravega časa za mašo, tudi molitev je izgubila svoj pomen, pravi Grega v pismu meseca
  • “niste revni, ker imate roke, s katerimi lahko delate in si služite kruh,” spodbuja migrante, ki prihajajo k nam s. Slavka Cekuta
  • Bog ni teorija, Bog je odrešujoče izkustvo … silno važno je skrbno bedeti in ohranjati v sebi “večno lučko”, ki je tako blagodejna za naša čutenja …
  • svetopisemski  maraton lahko obogati zakon … mnoge zakonske skupine aktivno sodelujejo
  • v urednikovi beležnici
  • tu je še Indijanček, kakšen vic … veliko krajših vsebin, zgodb, misli, iskric …
  •  … kar veliko vsebine in … za vse starosti se najde nekaj … se vam ne zdi?

 pripravlja MČ

IKT 11 2018a

Svetova nista dva, svet je eden (11)

IKT 11 2018aMedtem ko pišem ta prispevek, od časa do časa preverim telefon, pogledam, kaj je novega na Facebooku, ter v primeru da naletim na kakšno dobro objavo, odtavam na njeno izvorno spletno stran. Ker pri meni nobeno opravilo ne poteka brez glasbene spremljave, na Youtubu nenehno iščem nove skladbe, primerne trenutnemu razpoloženju. Seveda tudi sproti preverjam in odgovarjam na elektronsko pošto. Prepričan sem, da ste tudi vi, ki sedaj berete ta prispevek, pozorni na obvestila, ki se pojavljajo na vašem telefonu. Nikakor se jim ne morete upreti in ko enkrat popustite skušnjavi ter s prstom pričnete podrsavati preko aplikacij, bom lahko srečen, če vas temeljiti pregled novic o tem, kaj počnejo vaši prijatelji, ne bo odnesel v globine svetovnega spleta, ampak se boste vrnili nazaj k branju tega besedila. Ne, z mano ni nič narobe, niti ne z vami. Opisano početje je namreč realnost našega vsakdana, saj (baje) živimo v dobi motenj..

    Spletne aplikacije so oblikovane na takšen način, da jih uporabljamo oz. na njih preživimo veliko več časa, kot je to potrebno: neskončno podrsavanje po ekranu, kjer so prikazane novice, samodejno predvajanje naslednje video vsebine na Youtubu ali Netflixu. Ko odpremo Instagram ali Twitter, traja vsaj tri sekunde, da se naš račun naloži, kar ni naključje. Pričakovanje je namreč del psihološke nagrade. Enak trik je uporabljen pri Facebooku, ko v pogovornem oknu valovijo pike, ki oznanjajo, da na drugi strani nekdo piše komentar ali sporočilo. Medtem ko čakamo na sporočilo, aplikacije po vsej verjetnosti ne bomo zapustili.

DOBA MOTENJ
Živimo v obdobju, katerega ključni element so informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), z njihovo pomočjo namreč počnemo dobesedno vse. Vstopile so na področje dela, prostega časa ter izobraževanja, skratka IKT so pomemben element norm in običajev, ki določajo naš vsakdan. Zaradi tega smo družbi, v kateri živimo, dodali pridevnik informacijska, čeprav nekateri zanjo raje uporabljajo pridevnik motilna. Med slednjimi prevladuje prepričanje, da IKT s svojim delovanjem zgrabijo našo pozornost, nato pa jo razpršijo naokrog, ker nas bombardirajo z velikim številom impulzov, kot je to predstavljeno v uvodnem odstavku na mojem primeru. Takšno početje je nedvomno izčrpavajoče. Lotimo se določenega opravila in ga vedno znova prekinjamo, velikokrat se celo zgodi, da se ne vrnemo več nazaj, da bi ga dokončali. Praktični primer, ki ga doživljamo vsak dan, je že to, da nam sredi živahnega pogovora zazvoni telefon. Prvič, zmoti pogovor, in drugič, v veliki večini primerov damo prednost klicu, ne sogovorniku, ki ga imamo pred seboj. S tem se pogovor prekine in le redkokdaj se vrne v stanje prejšnje dinamike.

NOV POJAV?
Simultana uporaba več aplikacij ali IKT ter posledično cefranje pozornosti na številne strani ima pomembno vlogo v življenju današnjih posameznikov vseh starosti. Motnje pozornosti oziroma koncentracije niso več težava zgolj nekaj ljudi, ampak se jih tako v poljudni, kot strokovni literaturi predstavlja kot težavo, ki ima vedno večje razsežnosti. Vprašanje je, ali gre za nov fenomen, značilen zgolj za današnjo družbeno obliko, ali je to nekaj, kar nam je poznano že iz bolj ali manj oddaljene preteklosti. Kot ugotavljajo evolucijski antropologi, je bilo skozi zgodovino hitro preusmerjanje pozornosti bistvenega pomena za preživetje ljudi. Po eni strani je omogočalo umik pred potencialnim plenilcem, po drugi pa večalo možnost, da je človek uzrl hrano. Kot pravi Nicholas Caar v knjižni uspešnici Plitvine, je bilo za človeka branje prvi nenaraven miselni proces, ki je zahteval dolgotrajno nemoteno namenjanje pozornosti zgolj enemu (statičnemu) predmetu. Bralci so namreč morali izučiti možgane, da se ne menijo za dogajanje v okolici in se uprejo potrebi po namenjanju pozornosti drugim impulzom, ki so prihajali iz okolice.

    Spletno raziskovalno podjetje Dscout je leta 2016 izvedlo študijo na vzorcu 94 uporabnikov pametnih telefonov. Na telefone so namestili aplikacijo, s katero so spremljali njihovo uporabo 5 dni, 24 ur na dan. Pri tem je aplikacija beležila tipkanje, dotikanje in premikanje zaslona telefona. Vsa ta dejanja so označili kot dotik. Študija je pokazala, da povprečni uporabnik pametnega telefona izvede 2.617 dotikov na dan. Medtem ko se število dotikov pri ekstremnih uporabnikih dvigne nad 5.400 na dan.

PARADOKS BRANJA
Danes branje velja za aktivnost, ki zahteva visoko stopnjo koncentracije. Vendar v svoji nedavno izdani knjigi o zgodovini branja Frank Furedi ugotavlja, da se je ravno z izumom pisave pričelo govoriti o težavah z motnjami pozornosti in pomnjenja. Škodljive učinke branja sta prva izpostavila Sokrat in Platon, in sicer sta opozarjala, da bo branje ljudem odvzelo sposobnost pomnjenja. Naj spomnim, da je bil v njunem času edini medij ustno prenašanje na pamet naučenih razprav, zgodb ipd. Da prebiranje knjig povzroča odvračanje pozornosti, pa je prvi opozoril Seneka. Trem omenjenim filozofom so nato sledili še številni znani ter manj znani intelektualci. Branje je bilo oprano krivde (šele), ko so se pojavili močnejši motilci pozornosti – radio ter televizija, dokončno pa s pojavom IKT. Danes se je branje znašlo v edinstveni situaciji. Ne obtožujemo ga več, da povzroča motnje pozornosti, ampak so vse pogostejše trditve, da ljudje trpijo zaradi primanjkljaja pozornosti, ki je potrebna za branje (predvsem knjig ter daljših zahtevnejših tekstov). Glavni krivec za to pa naj bi bile IKT. Na primeru branja je zelo dobro razvidno, da mediji sami po sebi ne morejo biti škodljivi ali koristni, takšne jih naredimo sami uporabniki. Torej je vzroke za pojav dobe motenj potrebno iskati drugje.IKT 11 2018b

EKONOMIJA POZORNOSTI
V sektorju IKT postajajo vse bolj pomembni načini, s katerimi se uporabnike pripravi do tega, da na aplikacijah preživijo čim več časa. Prevladujoči poslovni model je dokaj preprost – več pozornosti kot lahko pritegne aplikacija, bolj zanimiva je za oglaševalce. Slednji pa živijo od pozornosti ljudi. Zato se v tem kontekstu govori o ekonomiji pozornosti, kajti pozornost je dobrina, ki jo imamo ljudje v omejenih količinah. Z namenom da dobijo njen delež, se proizvajalci aplikacij in lastniki spletnih strani vse bolj trudijo, da ljudi hranijo z raznovrstnimi impulzi, četudi ti niso več lačni. Posledično je celotni svetovni splet prefinjeno obdelan z elementi, ki hlastajo za našo pozornostjo.

STRAH PRED TEM, DA BOMO KAJ ZAMUDILI
Drugi vzrok motenj pozornosti pa je strah pred tem, da bomo kaj zamudili (angl. fear of missing out – FOMO). Ta občutek je od nekdaj del človeških čustev (spomnite se, ko vas starši niso pustili s prijatelji na igrišče in ste sedeli doma ter razmišljali, kaj vse zamujate), je pa z vse intenzivnejšo uporabo IKT postal predmet številnih psiholoških razprav. Kajti z aplikacijami, kot sta na primer Facebook in Instagram, imajo uporabniki ves čas vpogled v to, kje so in kaj počnejo njihovi prijatelji, s čimer so nenehno izpostavljeni občutku strahu, da bodo kaj zamudili. Rezultat takega stanja je nenehno preverjanje dogajanja na različnih aplikacijah in takojšnje odzivanje na opozorila pametnih telefonov ter ostalih naprav.

BOGASTVO INFORMACIJ IN REVŠČINA POZORNOSTI
Razpršena pozornost v našem vsakdanu ni nekaj novega, kar bi se pojavilo s prihodom IKT. Slednje so zgolj eden izmed členov v dolgi verigi motilcev, ki se hranijo s človeško pozornostjo. Je pa vsekakor nesporno dejstvo, da so IKT s svojim načinom in razsežnostjo delovanja preoblikovale naš izkustveni svet v veliko igrišče, na katerem se ves čas odvijajo tekme med različnimi posamezniki in podjetji, ki so željni naše pozornosti. V današnjem času je torej glavna težava pri motnjah pozornosti konstantna tekma za pridobivanje pozornosti. Nikakor pa ne morem mimo opazke, da se v razpravah o motnjah pozornosti in pomanjkanju koncentracije nikoli ne izpostavlja, da današnji posamezniki sploh nimajo nikakršnih težav pri namenjanju pozornosti svojim mobilnim napravam.

Za vse nas, ki se med delom na računalniku ne moremo odpovedati sprotnemu pregledovanju različnih spletnih strani, so na voljo tudi aplikacije z zgovornimi imeni (SelfControl, Freedom, Anti Social, StayFocused, Focus …), s katerimi lahko za določen čas blokiramo tovrstne motilce, da v miru opravimo svoje delo.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 11, str. 80-81.

beleznica bozo okrogli

Urednikova beležnica december 2018

beleznica bozo okrogli

Kot že nekaj let, tako tudi tokratnemu decembrskemu Ognjišču prilagamo Katalog novosti. Ta se nekoliko razlikuje od Miklavževega kataloga, ki ste ga prejeli prejšnji mesec. V njem so predstavljeni predvsem predlogi za Miklavževo obdarovanje, v Katalogu novosti pa naše novejše izdaje, še obširneje pa zadnje novosti. Zaradi večjega obsega smo tudi v tem katalogu ohranili nekaj predlogov za obdarovanje ob prazničnih dneh v upanju, da boste v njem lahko izbrali kaj zase in za svoje najbližje.

1305-124B - plamen

Prav tako decembrski številki prilagamo koledar za leto 2019. Koledar je opremljen s fotografijami p. Branka Petauerja iz Stične in z mislimi ob njih. Največ fotografij je iz narave, saj je ta vernemu človeku kot odprta knjiga, ki govori o Stvarniku. ‘Dodana vrednost’ našega koledarja so tudi prazniki in godovi, ki jih v številnih današnjih koledarjih ne najdemo.

1305-124B - plamen

Decembra začenjamo advent kot čas priprave na praznik Jezusovega rojstva. V mladinski prilogi objavljamo poseben adventni koledar, v katerem vam za vsak dan predlagamo namig za življenje in misel, ki je vzeta iz knjige Zgodbe za advent in božič. Zato za to knjigo velja v prazničnem obdobju poseben kar 50% popust. Za tiste, ki bolj prisegate na moderno tehnologijo, pa naj povem, da bodo te misli vsak dan objavljene tudi na FB in IG. Vabimo vas, da jih tam spremljate, všečkate in delite. “Naj pričakovanje Jezusa preplavi tudi internet!” so zapisali pripravljavci tega koledarja.

1305-124B - plamen13. decembra obhajamo 100-letnico smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je v svojih delih zapustil ogromno krščanskih misli in evangeljsko navdihnjenih sporočil. V šolah nam tega niso predstavili, zato vam del tega predstavljamo v tokratni prilogi.

1305-124B - plamen

Med vsebino tokratnega Ognjišča naj omenim še pogovor s sestro Slavko Cekuta, ki je delovala v Albaniji in se zaradi bolezni vrnila v Slovenijo, kjer pa še vedno dela s tujimi delavci s Kosova in njihovimi družinami, ki prihajajo k nam, saj pozna njihov jezik in kulturo. Prav tako je zanimiv pogovor z nekdanjo gospodinjo duhovnika in stigmatika Franca Špeliča. V tej številki odmeva dogajanje na sinodi o mladih. O njej in o umestitvi prvega sinodalnega dokumenta v slovensko okolje govori p. Branko Cestnik.

1305 124B plamen

V tokratnem Ognjišču še zadnjič objavljamo rubriko o jeziku in rubriko, ki je govorila o negovanju starostnikov. Prav tako je zanimiv pogovor z Borutom Poharjem, ki je pred teologijo študiral mikrobiologijo in govori o odnosu med vero in znanostjo. Tudi to je zadnji pogovor v rubriki Vera in znanost. Z novim letnikom pripravljamo nove vsebine … a o tem več v prihodnji, prvi številki novega letnika. Zato vas vabim, da ostanete zvesti Ognjišču in da obnovite naročnino nanj in ga naročite še komu. Morda kot darilo ob praznikih.

beleznica plamen

Cena Ognjišča letu 2019 bo spremenjena. Posamezna številka bo stala 3,00 €. Naročnina za naročnike pri župnijskih uradih 33,50 €, za naročnike po pošti 34,30 €. Za inozemske naročnike pa 60 €, 80 USD, 88 CAD, 97 AUD, 70 CHF, 390 HRK, 55 GBP, 575 SEK. Naročniki po pošti boste prejeli položnice za plačilo Ognjišča.

 RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 12, str. 4.

Balantic France

France Balantič

Balantic France(ob obletnici) »Pesnik France Balantič je eden najzanimivejših literarnih pojavov med drugo svetovno vojno (1941–1945) na Slovenskem. Njegova tragična življenjska usoda že sama po sebi vzbuja človekovo zanimanje, dramatično pa jo dopolnjuje usoda njegove literature. Po vojni je bil Balantič uradno prepovedan, kljub temu pa je bil vseskozi prisoten v slovenski literarni javnosti, saj se je o njem pisalo toliko kot o malokaterem slovenskem književniku, doma, v zamejstvu in zdomstvu. Balantič je v povojnem času, ko je vladal stalinistični režim, postal simbol preganjane slovenske literature in simbol duhovne opozicije,« je zapisal literarni zgodovinar France Pibernik, raziskovalec dela ‘zamolčanih’ pesnikov in pisateljev. Naletel je na huda nasprotovanja glasnikov ‘edine resnice’, vendar je vztrajal.

Balantiča, tega naglo dozorelega pesnika, ‘preroka’ svoje usode, se spominjamo ob obletnici smrti.

France Balantič: Sonet

Bogat sem kakor tihi glas piščali,
v srce cedi se sladkih panjev strd,
moj zlati dan široko je odprt,
na gmajni so pastirji zaplesali.

Otroški vriski so želje mi dali,
da z žametno prstjo bi bil zastrt,
da kmalu bi poljubil zrelo smrt,
da bi v rokah cvetovi mi razpali.

Nič več razpadanja se ne bojim,
čeprav mi všeč to čakanje je bežno,
ko čutim, da v globinah že zorim.

In da okrasil bi prezveste splave,
ki pluli bodo čez vodo brezbrežno,
trohneče vence sem si strgal z glave.

 

Balantič: Svetlobi bolečin sem darovan

Svetlobi bolečin sem darovan,
trpkó dišijo kamni žrtvenika,
ne najdem čistih ustnic svečenika,
da bikl bi dar moj poveličan.

Moj god ne bo nikoli praznovan,
– – –
muževna sem, narezana steblika,
živ sok pač mora biti izkričan!

Kot jeklo smrt se mi v telo pogreza,
nihče strdenih curkov ne prestreza,
kako so težke jagode prevar!

Vendar svetá zasanjan sem vrtnar,
v samoto gonijo me rojenice,
viharji rož mi trgajo nosnice.

več:
S. Čuk, France Balantič (1921-1943): Obletnica meseca, v: Ognjišče 11 (2013), 48-49.
M. Ipavec, Žalostinka Franceta Balantiča: Dnevnik vaškega župnika, v: Ognjišče 11 (2023), 84.
spletna stran Ognjišča

pripravlja Marko Čuk

Poti skozi depresijo duhovne 3D

Poti skozi depresijo

Depresija je za mnoge poleg medicinske obravnave tudi bivanjska in duhovna preizkušnja. Anselm Grün nas vabi, da bi našli način, kako se tej bolezni približati z duhovne strani. Na pomoč pokliče svetopisemske zgodbe in z njimi vodi na pot ozdravitve. Odpira pomembna vprašanja: Kako se obnašati in kako postavljati meje? Ali je mogoče učinkovito pomagati? Pa ne samo to … Anselmova novost pa je v tem, da sprašuje tudi o tem, kaj nam ima depresija povedati, kako in “kam” se lahko preobrazi … Zelo pomembno je vprašanje: ali smem zaupati, da ima tudi moja depresija smisel, da me želi moja duša po tej poti usmeriti k moji lastni resnici?

    POTI SKOZI DEPRESIJO
    Duhovne spodbude
    Anselm Grün
    176 strani, 12 x 20 cm, mehka vezava
    cena: 18,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Poti skozi depresijo duhovne 3D

 

iz vsebine

Pogled v Sveto pismo in duhovno tradicijo nam pokaže, da lahko tudi tam najdemo pomembne vidike o naravi depresije in o ravnanju z njo. Spodbuja nas, da si upamo resno sprejeti vso razpoložljivo medicinsko in psihološko pomoč, pa tudi duhovno obravnavanje depresije. Duhovno obravnavanje ne preskoči psihološke dimenzije. Vodi pa nas skoznjo. Vsaka bolezen ima tudi svojo duhovno plat. Depresija je vsekakor eden največjih izzivov za našo vero in našo duhovnost. Osvobaja nas iluzij o naši duhovni poti. Očiščuje našo samopodobo in našo podobo o Bogu.
Duhovna tradicija puščavskih očetov nam odpre oči za iluzijo, da bi lahko depresijo preprosto »odmolili «. Kadar religiozno pot izrabimo zgolj za bojno sredstvo proti bolezni, nas bo to vodilo še globlje v bolezen. Če pa bolezen vključimo v svojo duhovno pot, se spremeni in zelo pogosto je lahko tudi ozdravljena.
Puščavski očetje nam prepovedujejo pot duhovnih bližnjic, s katerimi bi najraje preskočili psihološke in medicinske vidike depresije. Meni je bilo srečanje s puščavskimi očeti v veliko pomoč, da sem med seboj povezal duhovne in psihološke metode. Kajti menihi v puščavi so se soočili s svojo resničnostjo in so na svoji duhovni poti vedno upoštevali tudi psihološka in medicinska znanja svojega časa. To je zame postalo izziv, da tudi danes pri ukvarjanju s telesnimi in psihičnimi obolenji upoštevam vse dimenzije. Včasih srečam ljudi, ki hočejo svojo depresijo ozdraviti zgolj duhovno, ker se nenazadnje bojijo, da bi se prepustili neki terapiji in bi tam spoznali resnico o sebi. Jezus nam pravi, da nas bo le resnica osvobodila (Jn 8,32). Potrebna je ponižnost, da se spustimo do dna depresije, se soočimo z boleznijo ter sprejmemo tudi psihološko in medicinsko pomoč, ki nam jo ponuja današnja znanost. Toda če to psihološko dimenzijo vzamemo resno, moramo vedno upoštevati tudi duhovno dimenzijo pri obravnavi depresije.
Pri tem ne gre za to, kaj bo doprineslo več pri zdravljenju: duhovna pot, zdravila ali psihoterapija. Vse tri poti skupaj lahko pomagajo depresivnemu človeku in prispevajo k njegovi ozdravitvi, pri čemer se vzajemno podpirajo in krepijo.
Sveto pismo in duhovna tradicija puščavskih očetov ter prvih cerkvenih očetov so nam pokazali možnosti zdravljenja in pomoči, s katerimi se lahko soočamo s svojo depresijo. Odločilno je, da do Boga ne moremo priti mimo depresije, ampak skoznjo. Pri tem smemo vedno tudi upati, da nas bo Bog osvobodil depresije. Toda osvoboditev se nikoli ne zgodi v smislu golega odvzema. Jezus v zgodbah o ozdravljenju bolnikom nikoli ne odvzame njihove bolezni kot nekakšen čarovnik. Nasprotno, sooči jih z boleznijo in z njihovo naravnanostjo do življenja. Lahko bi rekli: Jezus nas prisili, da si ogledamo svojo depresijo, da prepoznamo svoje življenjske vzorce, ki se izražajo v depresiji, ter predenj postavimo svojo resničnost, da bi se nas lahko dotaknil tam, kjer je v nas ključna točka ranjenosti. Če dovolimo, da se nas dotakne tam, kjer smo depresivni, lahko to spremeni našo bolezen.
Kajti narava depresije je tudi v tem, da jo skušamo skriti pred samimi seboj, pred drugimi in pred Bogom. Toda bolj kot jo skrivamo, močneje nas zalezuje. Le to, kar se odkrije, je lahko razsvetljeno in ozdravljeno. Tam, kjer dovolimo Jezusu, da se nas dotakne, in kjer imamo dovolj poguma, da sami pridemo v stik s seboj in svojo boleznijo, se lahko zgodi ozdravljenje.

S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi, se povprašali o njihovem smislu ter se z depresijo predali Božji ljubezni in upanju, da bo Božja ljubezen sprostila okamenelost in s svojo lučjo razsvetlila notranjo temo. In tudi če se bo depresija spet vrnila, naj se ne počutijo kot nesposobneži, ampak naj se spravijo z njo. Če jim bo to uspelo, bodo s tem doprinesli tudi svoj delež k bolj človeškemu in usmiljenemu svetu. (Anselm Grün)

pripravlja Marko Čuk

radio Ognjisce

Rojstni dan Radia Ognjišče

radio OgnjisceNa današnji dan leta 1994 je začel z neprekinjenim oddajanjem iz ljubljanskega studia Radio Ognjišče – danes torej praznuje svoj 31. rojstni dan. Čestitamo.

Rojstni dan Radio Ognjišče vsako leto praznuje s sveto mašo, ki bo danes (28. novembra 2025) ob 12.00 v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, ki je radijska zavetnica – somaševanje bo vodil škof Franc Šuštar.
Vabljeni k radijskim sprejemnikom, saj bodo slavje na Brezjah neposredno prenašali v programu, v video obliki pa na njihovem spletnem portalu in FB strani.

V nedeljo, 30. novembra pa bo tradicionalni gala koncert Radia Ognjišče – ki ga bodo posredovali tudi poslušalcem v živem prenosu.

RADIO OGNJIŠČE je leta 1993 ustanovilo Tiskovno društvo Ognjišče. Po dovoljenjih za prvih pet oddajnih točk se je 5. junija 1994 začelo delo v koprskem studiu. Datum neprekinjenega 24-urnega oddajanja iz ljubljanskega studia v kletnih prostorih Zavoda svetega Stanislava, 28. november 1994, je njegov rojstni datum. Glavni in odgovorni urednik msgr. Franci Trstenjak ob mejnikih posebej omenja še oddajanje 24-urnega programa prek spleta 15. aprila 1997, oddajanje programa prek satelita 1. maja 2004 in popolno prenovo glavnega studia v Ljubljani v letu 2006. “Radio Ognjišče je bil ustanovljen z namenom, da s pomočjo medija prinaša poslušalcem evangelij, veselo oznanilo. Od tega osnovnega namena se nismo nikoli oddaljili, nasprotno, vedno bolj široko je naše evangelizacijsko delo,” pojasnjuje msgr. Trstenjak. Drugi namen je po njegovih besedah širjenje domovinskega ponosa.

Ob 25-letnici so bili zbarni podatki: da je Radio “nabral” 219.144 ur programa, v katerem je približno 40 odsotkov govornega dela, med glasbo pa več kot 70 odstotkov slovenske. »Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda,« je zbrane na “jubilejnem srečanju” nagovoril msgr. Trstenjak. Dodal je, da je radio v letih delovanja omogočil 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. »Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni stik s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi,« je dejal. Spomnil je tudi na deset let kolesarjenja Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov ter omenil tudi dobrodelno akcijo Pustna Sobotna iskrica, ki je bila letos že sedemnajsta, v vseh teh letih pa je zbrala že več kot milijon evrov za projekte slovenskih misijonarjev. Spomnil je tudi na prijatelje Radia Ognjišče: »To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 odstotkov vseh radijskih prihodkov.«

Ob srebrnem jubileju je Franci Trstenjak svoja razmišljanja povzel takole:

  • Ko gledam nazaj, me preveva hvaležnost Bogu in vsem sodelavcem, da se je naša radijska postaja tako dobro zasidrala v slovenskem medijskem prostoru. Vesel in hvaležen sem, da sem pred 25. leti pravilno razmišljal in ostal zvest načrtu. Na začetku je bila potrebna tudi “trma”, ki mi je pomagala k uresničenju idej in zamisli. Ves čas pa sem gradil na zaupanju do sodelavcev, ki so in še vedno prispevajo svoj nadvse pomemben delež pri ustvarjanju radijskega programa in za dobro celotnega kolektiva. – Tudi v prihodnjih letih bo moral Radio Ognjišče skrbeti za evangelizacijo, informiranost, izobraževanje in zabavo. Še naprej bo potreben poudarek na vsem, kar vzpodbuja, opogumlja in vliva voljo. V slovenski prostor moramo prinašati vesele novice, ki dvigajo in utrjujejo upanje sredi obupane in razočarane družbe. Kakor v minulih 25. letih, tako bo potrebno tudi v prihodnosti spodbujati poslušalce k strpnosti, odprtemu dialogu in občutku za stisko človeka.

Pet let kasneje je ob okroglem jubileju povedal:

  • Na začetku ni bilo malo takšnih, ki so nam napovedovali propad. Njihova napoved se ni uresničila. Tukaj smo in brez pretiravanja rečem, da smo med radijskimi postajami zelo prepoznavni. Brez domišljavosti izjavljam, da smo najbolj slovenski radio, ki je sprejet med vsemi generacijami, ker prinašamo sporočilo slovenskih vrednot, slovenskih krščanskih izročil, ki so najdragocenejši zaklad našega naroda. Bili smo, smo in bomo ponosni na slovensko samostojnost in vpetost v družino evropskih narodov.
  • Radio mora s svojim programom poslušalcem vlivati pogum in upanje, da v življenju ni vse slabo in pokvarjeno, ni samo tragično in žalostno. Poslušalcu mora biti v oporo, tolažbo in navdih. Poslušalcev ne sme samo zabavati in jim ustvarjati lažne podobe sveta in življenja, ampak mora prinašati spodbudo za pravo veselje ter za mir srca, duše in duha. … Naj bo Radio Ognjišče tudi vaš nevsiljivi sopotnik, ki vas bo ogreval in spodbujal k lepemu in dobremu.

ob 31- letnici (2025):

  • Eden od temeljev uspeha Radia Ognjišče je globoka povezanost s poslušalci, ki so naši najmočnejši zavezniki. Vez z njimi je ključnega pomena. Radio gradi tudi na dogodkih: romanjih, izletih, koncertih, počitnicah. Ti dogodki omogočajo osebni stik. Glas je pomemben, a srečanje s človekom še bolj. (…) V 31. letih je Radio Ognjišče postal medij, ki mu zaupajo tudi sogovorniki iz drugih političnih in nazorskih krogov. Vedo, da pri nas ne iščemo senzacij, nikogar ne napadamo, vprašanja so korektna. (…) Radio Ognjišče ni želel nikoli postati zgolj ozko verski medij. Temeljni navdih mu je misel papeža Janeza Pavla II., da je govoriti o lepem in dobrem – tudi evangelizacija. Zato radio pokriva verske, družinske, kulturne, družbene in socialne teme ter hkrati daje prostor številnim nevladnim organizacijam. (…) Ljudje morajo dobiti občutek, kaj pomeni biti del Radia Ognjišče. To je nujno, da ne pride do vrzeli. (…) Povezani smo z Založbo Ognjišče, ki letos praznuje 60 let, ustanovitelj pa je msgr. Franc Bole. Isti ustanovitelj, isti duh, ista misija. Založba je bila ključna pri ustanovitvi radia, radijske hiše pa se trudijo ohranjati tesno povezanost, da bi skupaj dobro služili slovenskemu človeku in Cerkvi.

več o delovanju RO in nekaj iz zgodovine na naši spletni strani in na strani Radia Ognjišče

Da nas boste bolje spoznali ...
• Radio Ognjišče je nacionalna radijska postaja posebnega pomena. Smo nepridobitno podjetje s 38 redno zaposlenimi in 12 honorarnimi sodelavci.

• Naš lastni, 24-urni radijski program, je slišen s pomočjo 35 zemeljskih oddajnikov, digitalnega sistema DAB+, spletnega oddajanja in druge sodobne tehnologije v vsakem kotičku Slovenije in sveta.

• Smo kredibilen medij, ki poslušalcem posreduje koristne vsebine za bolj polno in odgovorno življenje. V našem programu ima govorjena beseda enakovreden delež glasbi, kar pomeni, da nismo glasbeni radio, temveč radio z vsebino.

• Po raziskavi Mediane (september 2025) v starostni skupini od 15 do 85 let Radio Ognjišče tedensko posluša 65.000 različnih poslušalcev. Smo sedmi najbolj poslušani radio v Sloveniji.

• A bolj pomembno kot število poslušalcev je dejstvo, da so naši poslušalci drugačni. Ne preklapljajo na druge radijske postaje, ker cenijo naš umirjeni ton podajanja vsebin, različne tematike, ki jih posredujemo, ter pravilno slovensko besedo, za katero si prizadevamo.

• Naše poslanstvo je tehtna beseda, ki izhaja iz življenja in je pripravljena, primerna in potrebna za vse generacije. Vse posredovano, česar je poslušalec deležen 24 ur, 7 dni v tednu, 365 dni v letu, začinimo s kakovostno glasbo, zlasti slovensko, ki je je v radijskem programu približno 70 %.
• Poslušalci vsebino spremljajo zelo zvesto in zavzeto, kar nam dokazuje njihova odzivnost na posamezne kontaktne oddaje.

• Zvestobo in pripadnost naši radijski postaji pa poslušalci potrjujejo tudi z odzivi in prisotnostjo ob naših projektih, ki jih skozi leto pripravljamo. Zavedamo se namreč, da dobre odnose in zvestobo lahko gradimo le, če poslušalca poznamo, če poznamo njegove potrebe, pričakovanja in želje.

• Skozi tri desetletja našega obstoja nam je prav zaradi številnih projektov na terenu med poslušalci, zanje in z njimi, uspelo splesti res posebne vezi, ki temeljijo na njihovih potrebah in pričakovanjih, dogodki pa so zelo odmevni, obiskani in potrebni.

 

PROJEKTI, KI ODMEVAJO (november 2025):

• Leta 2024 se je na pobudo Radia Ognjišče ob dnevu državnosti v Arboretumu v Volčjem potoku zbralo več kot 5.000 obiskovalcev pri sv. maši za domovino. Kljub deževnemu vremenu. Še enkrat toliko jih je ostalo pred vrati, saj je zmanjkalo parkirnih mest. Če smo povsem iskreni, smo k sodelovanju povabili tudi Ansambel Saša Avsenika. 🙂 Gre za tradicionalen dogodek.

• Maja 2025 smo na Radijske počitnice na Sardinijo peljali 7 avtobusov poslušalcev, 140 poslušalcev je ostalo na čakalni listi. Tradicionalni dogodek.

• Marca 2025 smo se na Mini oddihu v Portorožu družili s 500 poslušalci, ki se že prijavljajo na zimske Mini počitnice na Bledu, ki bodo decembra 2025.

• V novembru 2024 so poslušalci kar trikrat napolnili Gallusovo dvorano (4.500 obiskovalcev) in uživali na tradicionalnem 30. Gala koncertu, ki je vsako leto razprodan.

• Vsako leto na pustno soboto pripravimo dobrodelno akcijo za projekte naših misijonarjev. Leta 2025 smo s pomočjo velikodušnih poslušalcev v šestih urah za dekleta v Angoli zbrali več kot 160.000 €.

• Na edinem festivalu sodobne krščanske glasbe v Sloveniji »Ritem srca« se v mesecu maju že tradicionalno zbere preko 1.500 mladih, mladih družin in mladih po srcu. Leta 2025 smo ga izvedli 21. 5. v športni dvorani Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava.

• Zvestoba poslušalcev je merljiva tudi s prostovoljno finančno podporo za naše delovanje, saj si zares želijo preverjenih in konkretnih vsebin, kakovostne glasbe in pravilne slovenske besede.

 

pripravlja Marko Čuk

Zakladnica modrosti dobrota

Dobrota

V Tednu Karitas (24.-30. novembra 2025) je Slovenska karitas skupaj z RTV Slovenija priredila 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki je letos nagovarjal z geslom “Na poti upanja”. Pomembno je, da kot družba stopimo drug k drugemu in odpremo prostor za sočutje.  Povabljeni smo, da odpremo svoja srca in stopimo bližje sočloveku – ne le z materialno pomočjo, temveč tudi s toplino, bližino in podporo v vsakdanjem življenju.

Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Številni nastopajoči glasbeniki in pevci so tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Trkali so na dobroto src in prinesli toplino v domove slovenskih družin v stiski.

Družine potrebujejo osnovno pomoč s hrano, plačilom položnic, kurjavo in higienskimi pripomočki. To jim lahko zagotovimo predvsem z darovi zbranimi s Klicem dobrote.

S koncertom zbiramo nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Del zbranih sredstev na Klicu dobrote bomo za redno življenje namenili tudi tistim družinam, ki so doživele res hude posledice nedavnih poplav in so zaradi tega postale socialno ranljive. Številni nastopajoči bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom pozivali k pomoči družinam v stiski.

Dejavna ljubezen najprej vključuje naše sočutje ter odprtost do bližnjega in do konkretnih razmer v družbi. Z dejanji srca se med nami ustvarjajo vezi, kar ljudi povezuje v skupnost. Prostovoljci in darovalci so tisti, ki v družbi širijo dobro. Vsi smo povabljeni, da postanemo del te velike družine.

Za več kot 20.000 družin so doslej zbrali 194.500 evrov, zbiranje sredstev se nadaljuje.

Želite darovati? Poglejte na stran Slovenske karitas.

Mi pa za spodbudo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o dobroti, …

Zakladnica modrosti dobrotaDOBROTA

  • Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5)
  • Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko)
  • Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein)
  • Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine)
  • Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.)
  • Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota Dobrota sama. (Benedikt XVI.)
  • Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek)
  • Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek)
  • Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak)
  • Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster)
  • Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau)
  • Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob)
  • Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor)
  • Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor)
  • Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor)

pripravlja Marko Čuk