Skip to main content

Življenje v luči evangelija pomeni za človeka pravo spremenjenje, v katerem spontano vzklika: Dobro je, da sem tukaj!(Anton Trstenjak)

Avtor: Marko

Zakladnica molitve 2 15

Mati pričakovanja

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve 2 15Mati Marija, ti dobro poznaš
tesnobo in lepoto pričakovanja.
Pričakovala si rojstvo
Božjega Sina, ki je izbral tebe
kot zibelko Skrivnosti.
Čutila si utrip njegovega
človeškega in božjega srca
in si z veseljem čakala,
da vidiš njegov obraz.

Pričakovala si Jezusovo
odločilno uro in videla,
kako je odhajal od doma,
da pripravi Dom vsemu človeštvu.
Čakala si vsak dan:
in ob napovedanem času
je prišel dan Križa.
Vztrajno si čakala še
ves dolgi sobotni dan
in videla si luč Vstajenja.

Zdaj čakaš v našem imenu.
Ti si Mati pričakovanja!
Vlij olja v naše uboge svetilke
in nauči nas dan za dnem
pričakovati Jezusov novi prihod
veselo, zvesto in vztrajno.

A. Comastri, Molitev, v: Ognjišče 12 (2012), 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

sv Janez XXIII

sv. Janez XXIII.

sv Janez XXIII(ob obletnici) 25. novembra 1881 se v kraju Sotto il Monte blizu Bergama (Italija) rodil Angelo Giuseppe Roncalli, od 28. oktobra 1958 pa do smrti (3. junija 1963) –  papež Janez XXIII. Imenovali so ga tudi Janez Dobri, ker »nanj gledamo kot na papeža dobrote, koncila, ekumenizma, misijonov, Cerkve, ki hoče objeti svet, da bi ga prosili, naj nas iz nebes še blagoslavlja in nas spodbuja, da bi hodili po njegovih stopinjah,« je dejal papež Janez Pavel II., ki je 3. septembra v svetem letu 2000 svojega priljubljenega predhodnika razglasil za blaženega in določil, da se njegov god obhaja vsako leto 11. oktobra; tega dne leta 1962 se je v baziliki sv. Petra v Rimu, spremenjeni v »parlament« katoliških škofov z vsega sveta, začel drugi vatikanski koncil. 27. aprila 2014 pa je bil skupaj z njim prištet med svetnike. Ko je bil 28. oktobra 1958 izvoljen za naslednika Pija XII., je bil star že sedeminsedemdeset let in od njega niso pričakovali kakšnih velikih reči. Bog pa je imel z njim drugačne načrte. »Ljudi je osvajala preprostost njegovega duha, obogatena z bogatimi izkušnjami,« je zapisal njegov dolgoletni osebni tajnik Loris Capovilla. »Veter novosti, ki ga je prinesel, se seveda ni nanašal na cerkveni nauk, temveč na način, kako ga predstaviti; nov je bil slog govorjenja in delovanja, nov naboj simpatije, s katero se je znal približati navadnim ljudem in mogočnikom tega sveta.«

    + Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve.
    + Misel na sedanjost me tolaži, ker je še čas za usmilje­nje. Misel na prihodnost mi vliva pogum ob upanju, da izgubljeni čas lahko še rešim. Koliko bo še prihodnosti? Naj je bo malo ali ve­liko, tvoja bo, moj Gospod.
    + Delati hočem zavzeto, a brez zaskrbljenosti, kako bo uspelo. Potrudil se bom, kakor da je vse odvisno od mene, obenem pa tako, kakor da moje delo ni nič važno.(sv. Janez XXIII.)

Ta izredni dar preprostosti in človeške topline je prejel v kmečki družini, ki je živela, kot je sam dejal, »v blagoslovljeni revščini in zadovoljna, zakoreninjena v božjem strahu, ki je jamstvo za družinske kreposti«. Kot četrti od trinajstih otrok Giovannija Battista Roncallija jn Marianne Mazzola se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte pri Bergamu. Njegova rojstna hiša je spremenjene v muzej in obiskujejo jo številni romarji. Njegov prvi vzgojitelj je bil stari stric Zaverio, njegov krstni boter. Ko je bil star enajst let, je šel v malo semenišče. Bogoslovje je študiral v Rimu, ki ga je končal z doktoratom in 10. avgusta 1904 je bil posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil deset let tajnik svojega svetniškega škofa v Bergamu, med prvo svetovno vojno je bil vojaški kaplan na fronti. Leta 1920 ga je papež Benedikt XV. poklical v Rim, da bi po italijanskih škofijah poživljal misijonsko dejavnost. Leta 1925 ga je Pij X. imenoval za škofa in ga poslal v diplomatsko službo na evropski Vzhod, kjer je ostal dvajset let: kot apostolski delegat v Bolgariji, zatem v Turčiji in nazadnje v Grčiji. Izkušnje, ki si jih je nabral v teh deželah, kjer so bili medčloveški stiki zelo težavni, je uspešno uporabil kot apostolski nuncij v Parizu, kamor je odšel proti koncu leta 1944. S svojim toplim nasmehom je »otajal« marsikak leden obraz. Papež Pij XII. ga je leta 1953 imenoval najprej za kardinala, brž nato pa še za beneškega patriarha. Vse je osvojil s svojo domačnostjo in humorjem. V Benetkah je ostal samo pet let in pol, kajti 28. oktobra 1958 je bil izvoljen za papeža. Izbral si je imel Janez XXIII. Kmalu so to njegovo izbiro začeli povezovati s stavkom evangelista Janeza, ki se nanaša na Janeza Krstnika: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog, ime mu je bilo Janez« (Jn 1,6). Po svojem novem slogu papeževanja je postajal vedno bolj priljubljen. Ko je 3. junija 1963, na binkoštni ponedeljek, umiral, se je dogajalo nekaj podobnega kot ob smrti Janeza Pavla II. 2. aprila 2005. Tudi za Janeza Dobrega so mnogi zahtevali: »Santo subito!«, naj bo brž razglašen za svetnika. Toda bil je ‘prenovitveni’ papež: sklical je drugi vatikanski koncil, ki je prinesel v katoliško Cerkev ‘dih pomladi’. Njegovo umiranje je z molitvijo spremljal ves svet.

sv Janez XXIII knjige

več o svetniku
S. Čuk, bl. Janez XXIII. (1881-1963): Pričevalec evangelija, v: Ognjišče 10 (2008) 36.
S. Čuk, Papež Janez XXIII.: Pričevanje, v: Ognjišče 12 (1999) 58-59.
S. Čuk, Papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. svetnika: Priloga, v: Ognjišče (2014) 58-65.
S. Čuk, Svetnik Janez XXIII.: Priloga, v: Ognjišče 5 (2014) 58-65.

več njegovih misli

pripravlja Marko Čuk

Ognjišče junij 2018

Izšlo je novo Ognjišče, za mesec junij, … prelistajte ga za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

og 06 2018 3D

iz vsebine junijskega OGNJIŠČA:

  • če nekaj časa podarimo drugemu, bomo ob tem tudi sami bogatejši … razmišlja Bernarda v pismu meseca
  • rektor svetišča na Brezjah p. dr. Robert Bahčič in  voditeljica Romarskega urada dr. Andreja Eržen – o pomenu romanj, posebnostih brezjanske božje poti …
  • kaj pomeni Gospod-ovati … v pogovoru z Janezom in Nežo v osrčju gora razmišlja Karel Gržan …
  • kako ste doživeli svojo odločitev za poroko in kako ste vedeli, da je vaš sedanji zakonec pravi … obisk pri zakonski skupini Krško – Videm ob Savi
  • kaj boste pogumnega počeli poleti – že imate načrt pogumnih dejanj za to poletje?
  • visoko nad Poljansko dolino – po otrokom prijazni Medvedkovi poti …
  • “Če zaupaš, ti Bog vedno pošlje rešitev,” pravi Ksenija Kozjek iz Domžal
  • kako negujemo starostnika po možganski kapi, kako ga spodbujamo k samostojnosti, verjamemo v njegovo okrevanje, pohvalimo vsak napredek … z nasveti Alojzije Fink
  • Inge Novinc iz Skrilj na Vipavskem je kot najstnica predavala na mednarodnem kongresu o posebni plavalni metodi za otroke s posebnimi potrebami … Inge piše tudi pesmi …
  • letošnji zlatomašniki o poklicanosti in duhovniškem poklicu … o pustolovščini oznanjevanja v Božjem vinogradu
  • dedek in babica o resničnosti in veličini ljubeče spoštljivosti … medsebojne ljubezni
  • aktiven mlad kristjan je tudi duhovno bogat kristjan … je prepričan Branko Cestnik
  • kako in kaj odgovoriti tistim, ki jih motijo reklame v Ognjišču? … mnenje odgovornega urednika Boža Rustje
  • kako krst omogoča Kristusu, da živi v nas … papež v svoji katehezi o krstu
  • pred 60-leti je umrl Franc Ksaver Lukman, profesor dogmatike in prevajalec spisov cerkvenih očetov …
  • novinar, urednik in ustvarjalec spletnega medija spletnicasopis.eu je dober poznavalec medijev … opozarja na nekaj pomembnih vidikov v zvezi z volitvami
  • o zlatem jubileju romanja invalidov, bolnikov in starejših na Brezje … v sliki in besedi
  • kam peljati otroke na počitnice … če želite nekaj zanimivega in poučnega, se zapeljite na Goričko … v kraje, kjer je pred tremi milijoni let bruhal zadnji slovenski vulkan …
  • ali ste vedeli, da so v našem telesu tudi celice ubijalce, ki odstranjujejo tiste sebične … rakave ….
  • kdo se pri nas res zavzema za slovenstvo?
  • kako se pripraviti na poročni dan, kako izpeljati vse potrebno – o organizaciji poročnega dne v temi meseca (Mladinska priloga)
  • sedemnajstletna Klara sprašuje, kaj naj stori, ker njen fant na zabavah spije veliko alkohola in kako naj ravna v tem primeru …
  • razmislek za fante: katerih področij svojega življenja se preveč oklepaš … in za punce: katero zamero že dolgo gojiš v sebi? …
  • druženje slovenskih in poljskih glasbenikov v Zavodu sv. Stanislava – intervju s profesorjem glasbe Damijanom Močnikom …
  • imam 422 prijateljev in vendar sem osamljen … kaj so povezave med ljudmi, … kaj so namišljeni prijatelji … ali smo res popolni tujci …
  • Lea Sirk se je vrnila z Evrosonga … s svojo energijo je osvojila staro celino … njeni vtisi …
  • kaj vemo o Uredbi o varstvu osebnih podatkov, ali vemo s čim se strinjamo, ko potrdimo nadaljnje sodelovanje …
  • novi Maščevalci so bili eden najbolj težko pričakovanih filmov letošnjega leta … doslej že več kot poldruga milijarda dolarjev zaslužka … ali tudi zgodba navdušuje?
  • nekaj več o pomembnih vitaminih in mineralih, o njikhovih nalogah v telesu in … živila, v katerih jih najdemo
  • bi si morda danes za kosilo radi privoščili zelenjavni pastičo …morda z rikoto in baziliko – poglejte kako ga pripravlja šef Valerio
  • pa tudi razgibati se bo treba, vsaj kakšen dan v mesecu … tokrat predlagam izlet v Karavanke …na Vajnež, ki je Stolov sosed …
  • kako je potovati z majhnimi otroki … ali je to zelo naporno, zanje koristno … družina Pezdir se je odpravila po romarskih svetiščih zahodne Evrope
  • sveti Vid je pri nas eden najbolj češčenih svetnikov … ali veste, koliko “Vidovih cerkva” je raztresenih po naši domovini
  • Indijanček je spet eno ušpičil … tu je še križanka, morda kakšen res “smešen” vic in še kaj
  • poglejte

 pripravlja

beleznica bozo okrogli

Urednikova beležnica junij 2018

beleznica bozo okrogli

V juniju bo za našo revijo pomembna tretja sobota (16. 6.), ko bo potekalo jubilejno romanje bolnikov, invalidov in starostnikov na Brezje. O polstoletni zgodovini romanj govori tokratna priloga, v kateri so na kratko v besedi in podobi predstavljena vsa dosedanja romanja.

1305-124B - plamen

Tudi gosta meseca govorita o romanjih v slovensko narodno svetišče Marije Pomagaj. Spregovorita o tem, da sodobni človek, za katerega sociologi trdijo, da se oddaljuje od vere, rad obišče božjepotna svetišča, da se navžije miru in doživi sprejetost in razumevanje. Brezje so ena od mnogih božjih poti, ki jo radi obiščejo Slovenci in tujci. Med množičnimi romanji zavzema posebno mesto tudi romanje bolnikov in invalidov.

1305-124B - plamen

Pismo meseca pa je izpoved dekleta, ki že nekaj let na omenjenem romanju sodeluje kot pomočnica. Zatrjuje, da jo pomoč drugim osrečuje in tako pomoč priporoča tudi drugim. Naj njena izkušnja, ki jo je opisala v pismu, navdihne tudi letos številne prostovoljce, ki so vabljeni kot pomočniki na Brezje. Več o tem si lahko preberete na str. 30.

1305-124B - plamen

Veseli smo, da ste tako lepo sprejeli našo ponudbo za krst, obhajilo in birmo. Vaša številna naročila nam vlivajo pogum in nas spodbujajo k še bolj zavzetemu delu. Junija potekajo še obhajila in birme, zato vas vabimo, da si ponovno ogledate našo ponudbo za prve zakramente na spletu (http://knjigarna.ognjisce.si/) ali pa v posebni prilogi, ki je priložena majskemu Ognjišču. Majhen izbor knjig in, upamo, tudi idejo za obdarovanje ob prvih zakramentih smo vam pripravili na str. 103.

1305-124B - plamen

Za tisk smo pripravili “izbor iz rubrike Indijanček”, ki je nekakšen “zaščitni znak” naše revije. Številne generacije najmlajših (in ne samo nje) so rastle ob njem in vsak mesec spremljale duhovite dogodivščine prvotnega prebivalca Amerike, ozaljšanega s perjanico. Ta duhoviti strip je za mnoge ena prvih stvari, ki so jih pogledali v naši reviji. Sedaj bo 100 najboljših izšlo v posebni reviji z nekaj spremnega besedila: kje se je rodil Indijanček, kdo je njegov ‘oče’ in kako smo ga posvojili pri Ognjišču.

1305 124B plamen

Naj vas ob tem spomnimo na doslej izdani reviji. Prva je namenjena mladim z naslovom Rad te (se) imam, druga, Radost zrelih let pa starostnikom. Obe sta še na voljo in sta koristno branje ter izredno praktično darilo.

beleznica plamen

Prav tako smo pripravili za tisk prvo knjižico s spodbudnimi mislimi Vzemi si čas. Tej bodo sledile še druge. Te knjižice so nekakšne sestrice zbirke Moje čestitke, ki ste jo zelo lepo sprejeli in jih radi pridenete k darilom za rojstni dan, za god, ob zakramentih (krst, obhajilo, birma, poroka), pa tudi ob zahvali ali izražanju sožalja.

beleznica plamen

Novost v slovenskem prostoru je knjiga Karla Bedernjaka o krščanskem odnosu do živali – Etološka etika. Avtor poudarja da mora človek svojo etično in moralno odgovornost pokazati tudi v odnosu do živalskega sveta. Druga skrajnost pa je malikovanje živali in pretirano ukvarjanje z njimi, ki meji že na mučenje. Knjiga ponuja odgovore na vprašanja kako smemo ravnati z živalmi in ostati kristjani. Več o knjigi na str. 114.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str. 4.

IKT 05 2018a

Svetova nista dva, svet je eden (5)

Vse večja vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v vsakdanjem življenju je privedla tudi do novih oblik nasilja med otroki in najstniki. Pri tem je bistveno, da se je nasilje iz šol, igrišč, ulic … preselilo ali bolje rečeno razširilo tudi na svetovni splet. V praksi to pomeni, da nasilje nikoli ne preneha, saj mu zaradi načina delovanja IKT žrtev ne more ubežati niti v fizično oddaljene niti najbolj intimne kraje, kot je dom. Da, nasilneži in izsiljevalci sedaj vstopajo tudi v stanovanja in celo v otroške sobe. Njihovo prisotnost namreč določa domet internetne povezave. Poleg tega se spletno nasilje od tradicionalnega razlikuje tudi po hitrosti, s katero se širi nasilna vsebina, in po potencialno neomejenem številu ljudi, ki ga lahko izvaja.
Spletno nasilje se pojavlja v različnih oblikah, izmed katerih sta med današnjimi otroki in najstniki najbolj razširjena medvrstniško nasilje (angl. cyberbulling) in maščevalna pornografija (angl. revenge pornography). Maščevalna pornografija je vrsta spolnega nasilja in je ena izmed najhujših oblik spletnega nasilja, saj žrtev do skrajnosti poniža, ji odvzame dostojanstvo in družbeni ugled. Z njenimi posledicami se težko soočajo že odrasli, kaj šele otroci. Zato strokovna literatura v primeru maščevalne pornografije pa tudi dolgotrajnega medvrstniškega spletnega nasilja med mlado populacijo vse bolj izpostavlja povečano tveganje za samomor. Zgodba, ki jo predstavljam v nadaljevanju, je eden izmed najbolj odmevnih primerov spletnega nasilja, ki se je končalo skupaj z žrtvinim življenjem.

IKT 05 2018aOBIČAJNA NAJSTNICA
Amanda Todd je živela v mirnem in urejenem kanadskem predmestju. Takšnem, kot jih poznamo iz hollywoodskih filmov. Starša sta bila prepričana, da je v tem okolju varna pred nevarnostmi sodobne družbe. Njeno internetno življenje se je pričelo popolnoma nedolžno, kot večina trinajstletnic je tudi ona imela sanje o uspešni pevski karieri, zato je posnetke objavljala na svojem kanalu na Youtubu. Pela je zelo dobro, kar so potrjevali tudi pozitivni komentarji, ki jih je prejemala od spletnih gledalcev. Takšno odobravanje ji je dajalo potrditev in želeno pozornost, ki ju med vrstniki ni bila deležna. Obenem pa jo je spodbujalo k nadaljevanju tega početja.

INTERNET POSTANE AMANDIN ODER
Na določeni točki svoje spletne pevske kariere je Amanda želela narediti korak naprej, in sicer nastopati v živo preko spletne kamere. Glede tega sta starša, ki sta bila takrat že ločena, imela nasprotujoči si mnenji. Mama nikakor ni hotela pristati na to, da bi Amanda imela lastno kamero, oče pa v tem ni videl nič slabega. Ravno nasprotno, prepričan je bil, da bo s kamero internet postal njen oder. In ji jo je kupil. S tem je Amanda vstopila v svet videoklepetalnic, kjer se srečujejo ljudje s celega sveta. Vsak s svojim razlogom, motivom, zgodbo, težavo … Njena soba se je spremenila v globalno koncertno dvorano. Pozornost njenega občinstva se je premaknila od zvoka k vizualni podobi in v središče je stopilo njeno telo. Amandini nastopi v video klepetalnicah so izzvali odobravanje in postajala je vse bolj navdušena nad lastno spletno podobo. Zaradi uspehov na internetnem odru je postajala tudi vse bolj drzna. Neke noči, ko je njen nastop gledalo 200 ljudi, je sprejela odločitev, ki jo je preganjala do konca življenja.

IKT 00 2018 lenarcicMedvrstniško spletno nasilje je agresivno, namerno dejanje ali ravnanje, ki ga nad žrtvijo izvaja skupina ali posameznik preko IKT. Takšno nasilje se pojavlja v različnih oblikah, med katerimi so najpogostejše: norčevanje, žaljenje, ustrahovanje, opravljanje, izsiljevanje, grožnje. Če se ti zgodi, da postaneš žrtev spletnega nasilja, ne odgovarjaj na sovražna, izsiljevalska ali žaljiva sporočila, shrani jih kot dokaz nadlegovanja in – najpomembnejše – o tem povej odrasli osebi, ki ji zaupaš.

SPOLNO NASILJE NAD AMANDO
Amanda se je zelo vživela v spletni nastop, tako močno, da je v zanosu za trenutek dvignila majico, pod katero ni imela ničesar. Teh nekaj sekund je bilo dovolj, da jo je eden izmed gledalcev ujel na zaslonsko sliko. Čez nekaj dni je prejela fotografijo in sporočilo, pod katerim je bil podpisan Tyler Boo. Zahteva je bila kratka in jasna, še ena predstava, fotografija bo izbrisana in nato sva zaključila. V nasprotnem primeru bo fotografija poslana prijateljem, sošolcem in sorodnikom. Amanda se je takšnemu izsiljevanju uprla in zahteve ni izpolnila. Izsiljevalec je grožnjo uresničil, fotografijo objavil na pornografski spletni strani, povezavo pa posredoval vsem njenim facebook prijateljem in mami. Amandina mama je z dogodkom takoj seznanila policijo, vendar zaradi drugih prioritet primera niso preiskovali.

DEKLE NA SLIKI
Amanda je v trenutku postala dekle na sliki. Njen ugled je bil uničen in samopodoba popolnoma porušena. V šoli so jo pričeli zmerjati z različnimi vzdevki, prejemala je nespodobna povabila, sošolci in prijatelji so se je izogibali. Medvrstniško nasilje jo je spravilo v hudo stisko, obenem pa ni imela sogovornika. Izsiljevalcu je popustila in misleč, da se bodo težave končale, izvedla predstavo. Vendar Tylerja Booja to ni ustavilo. Hotel je še, v nasprotnem primeru bo razširil posnetke po celem mestu. Amanda je tudi tokrat popustila.

SENCA IZ PRETEKLOSTI
Od zadnje zahteve Tylerja Booja je minilo eno leto. V tem času se je Amanda preselila v drugo mesto, kjer je ni nihče poznal, niti ni ničesar vedel o njeni preteklosti. Ravno ko se ji je življenje uredilo, se je izsiljevalec ponovno oglasil. Tokrat je zahteval tri petnajstminutne predstave. Amanda mu je odgovorila z izzivom, naj pride osebno iskat, kar želi, če ga seveda ni preveč strah. Tyler Boo je odreagiral, kot je najbolje znal. Na Facebooku je ustvaril lažni profil in se pod pretvezo, da prihaja na šolo kot nov učenec, povezal z Amandinimi prijatelji ter sošolci. Ko je pridobil 280 prijateljev, je profilno fotografijo zamenjal s slavno fotografijo. Amandi se je ponovno sesul ves svet.

Okvir slika 250
    V večini primerov se maščevalna pornografija razvije iz sekstinga. Izraz označuje pošiljanje fotografij golih delov lastnega telesa prek MMS sporočil ali spletnih aplikacij. To početje je priljubljeno predvsem med najstniki. Včasih se zgodi, da so fotografije, ki so bile namenjene le določeni osebi (npr. fantu/punci) iz različnih razlogov (npr. prekinitev zveze, postavljanje pred prijatelji) poslane naprej drugim osebam. V takšnem primeru govorimo o maščevalni pornografiji. Izpostaviti je treba, da je širjenje fotografij gole mladoletne osebe kaznivo dejanje širjenja otroške pornografije.

S. O. S.
Zaradi kombinacije maščevalne pornografije, spletnega izsiljevanja in medvrstniškega nasilja je Amanda zbolela za depresijo ter pričela s sampoškodovalnim vedenjem. Plenilec jo je počasi uničeval s pomočjo njene okolice. Ker se je počutila ponižano, se je socialno izolirala. Večino časa je preživela doma, sama z mislimi … V enem izmed dnevniških zapisov iz tistega obdobja pravi, da vsak dan joče, dokler ne zaspi, ker jo to dogajanje tako močno boli. V septembru 2013 je posnela in na Youtubu objavila devetminutni video (ki je še vedno dostopen) z naslovom Moja zgodba: borba, medvrstniško nasilje, samomor in samopoškodovanje, v katerem je preko kartic z napisi (iz)povedala svojo zgodbo. Kot pred dvema letoma je tudi tokrat od spletnega občinstva prejemala sporočila podpore, razumevanja in sočustvovanja. Vendar je niso dvignila, napolnila s samozavestjo ali popravila samopodobe. Amanda je 10. 10. 2013 na svojem domu sprejela odločitev, da konča življenje. Stara je bila 15 let.

ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI
Zgodbo Amande Todd sem izbral, ker je šolski primer nastanka in poteka spletnega spolnega nasilja ter njegove nadgradnje v kombinacijo spletnega in fizičnega medvrstniškega nasilja. Brez težav bi lahko namesto Amande izbral katerega izmed mnogih primerov slovenskih najstnikov, ki je imel srečnejši konec. A zaradi občutljivosti tematike in s tem povezanega varovanja zasebnosti sem raje ostal pri žrtvi, ki se je sama odločila, da spregovori o tem, kar se ji je dogajalo. Poleg tega smo ljudje veliko bolj dojemljivi za sporočila, ki jih prinašajo tragični dogodki. In ker je sporočilo tega prispevka zelo pomembno, sem se namenoma odločil za žalosno zgodbo. Charlie Chaplin je v nekih drugih časih in kontekstu izrekel naslednjo misel: »Moja bolečina je morda nekomu razlog za smeh. Toda moj smeh ne sme biti nikoli nikomur razlog za bolečino.« Ko naslednjič na spletu naletiš na vsebino, ki je do koga žaljiva, se spomni nanjo.

Amandi je uničil življenje moški, ki je živel na Nizozemskem. Pripadal je internetni subkulturi Capperjev, ki na spletu prežijo na najstnice ter jih z različnimi (psihološkimi) prijemi in zvijačami pripravijo do tega, da pokažejo svoje golo telo pred spletno kamero, nato pa naredijo zaslonsko sliko. Takšne fotografije jim služijo kot statusni simbol v njihovi skupnosti, obenem pa so tudi predmet spletnega izsiljevanja žrtev (sextortion). Izsiljevanje se seveda nikoli ne konča in žrtev se ujame v zanko, iz katere skoraj ni rešitve. Policijska preiskava je odkrila, da je Tyler Boo v tistem času, ko je izsiljeval Amando, uporabljal 90 lažnih imen, upravljal 86 facebook profilov in preko njih hkrati izsiljeval 75 najstnic po celem svetu.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 5, str. 80-81.

bl Alojzij Grozde

bl. Alojzij Grozde

bl Alojzij Grozde(ob obletnici) »Današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov,« je dejal osmošolec Lojze Grozde na akademiji Marijine kongregacije v ljubljanskem Marijanišču 8. decembra 1942, tri tedne pred svojo mučeniško smrtjo, s katero je svoje besede potrdil. Mučeništvo, ki je najvišje pričevanje za resničnost vere, mu je Cerkev uradno priznala, ko je bilo v postopku za njegovo razglasitev za blaženega dokazano, da je bil umorjen iz sovraštva do vere. Škofijski postopek se je pričel leta 1992, zaključil pa se je leta 1999. 27. marca 2010 je papež Benedikt XVI. odobril objavo listine o priznanju mučeništva Božjega služabnika Alojzija Grozdeta. Med slavjem Slovenskega evharističnega kongresa v Celju 13. junija 2010 ga je kardinal Angelo Sodano razglasil za blaženega po uradnem obrazcu, ki ga je podpisal papež Benedikt XVI. »S svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistije s svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih predpisih vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva in svetega krsta.«

Ker bomo 27. maja 2023 praznovali stoto obletnico njegovega rojstva, se je Škofija Novo mesto odločila za razglasitev Grozdetovega leta 2023.

nekaj poezije in misli bl. Alojzija:

  • Sem mislil, da sem sam / sredi življenja valov, / sredi besnečih vetrov / in nisem vedel kam. // In vendar Ti si bil, / mogočni moj Gospod, / z menoj prav vsepovsod, / kjerkoli jaz boje sem bíl.
  • Sveta si zemlja, ti blagoslovljena / si od Najvišjega, Kralja neba; / ti z mojih dedov krvjo napojena, / tebi vsa moja ljubezen velja.
  • Nad zvezdami neskončni Bog živi / in moja duša joka se za Njim, / ki ga preganjata meso in kri; / brez Njega mrtev sem, čeprav živim.
  • Divjaj, življenje, jaz se ne podam, / ne klone mi pred tabo moč duha, / za temelj samega Boga imam!.
  • Umijem si mlado srce / in z biseri ga okrasim, / z ljubeznijo ga prenovim – / glej, Detece Božje že gre!.
  • Današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov.
  • Glej, brat, mimo gre / Jezus, tvoj Gospod, / trka na srce, / s sabo kliče te /na življenja pot. // Ne odgovoriš? / Brat, zakaj molčiš? / Česa se bojiš? //O, jaz vem: Težak je križ.
  • Nov, boljši red zahteva najprej novega, boljšega človeka. Izoblikovali ga bomo najprej sami iz sebe in to po vzvišenem vzoru Srca naše Matere.
  • O Ljubezen sveta, večna, / Tebe duša si želi, / da pri Tebi mir dobi / in počije v Tebi srečna.
  • Strašna je zabloda naših dni; / ljudje kot slepci težko hodijo / brez ciljev, cest v nejasnost blodijo, / zavrgli prave, ravne so poti.

več o bl. Alojziju Grozdetu:

pripravlja Marko Čuk

Etoloska etika L1

Etološka etika

Avtor besedila poudarja da mora človek svojo etično in moralno odgovornost pokazati tudi v odnosu do živalskega sveta. Kajti živali so Božji dar in se bolj ravnajo v skladu z zakoni narave kakor človek. Skozi 16 poglavij dobimo odgovore na vprašanja, kako smemo ravnati z živalmi. Privedejo nas do spoznanja, da smo si v trpljenju ljudje in živali enaki in da se premalo zavedamo, koliko smo dobili od Boga tudi s tem, ko je ustvaril živali.
Knjiga ni znanstvena razprava, ampak strokovno-poljudni spis, čeprav so seveda v knjigi tudi znanstveno obravnavana mesta.

    Karel Bedernjak
    Etološka etika
    Kristjanov odnos do živali
    170 str., 12 x 20 cm, mehka vezava, črnobele fotografije
    cena: 13,90 €, s kartico zvestobe: 8,55 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:

Etoloska etika L1

iz vsebine

 … Predmet etologije so življenjske navade človeka in živali. Etologija hoče ponovno delati primerjavo med navadami živali in obnašanjem človeka, predvsem želi primerjati navade živali z navadami ljudi. Nekatere navade imajo svoje korenine v navadah živali, med njimi obstaja genetska zveza. Treba je priznati, da moramo pri moralnem ocenjevanju človekovega ravnanja upoštevati tudi moč notranjih impulzov. (…)

(…) Žival deluje zgolj po notranjih nagibih, človek pa mora povezovati notranje impulze s svobodno voljo. Nekateri etologi vidijo, da so ti impulzi v navadah živali podobni tistim, zaradi katerih se mora tudi človek etično odločati. Etologi vsekakor skušajo potegniti paralelo med navadami živali, ki so posledica nekih notranjih impulzov, in ravnanji, ki jih mora človek svobodno izvesti. Zato ima etologija nalogo, da sistematično opazuje vedenje živali v njihovem naravnem in umetnem okolju. Seveda je opazovati živali v njihovem naravnem okolju včasih zelo težko, zlasti če gre za divje ali celo napadalne živali. V nenaravnem okolju se nekatere živali ne morejo obnašati tako, kakor to zahteva njihova narava. (…)

(…) Etologija je torej znanost, ki študira navade in vedenje živali pa tudi ljudi. Zato se ta znanost posebej zanima in dela primerjave med obnašanjem in navadami živali ter vedenjem ljudi. Med obnašanjem živali in ljudi je kar precej sorodnosti. Zanimivo je vedeti tudi, kakšni so motivi, ki povzročajo vedenje ljudi, in kakšni so motivi, ki povzročajo obnašanje živali. Nekatera vedenja pri ljudeh imajo svoje korenine in podobnosti v navadah živali. Nekatere sestavine navad živali so podobne obnašanju ljudi. Tudi nekateri dinamizmi pri človeku koreninijo v živalskem svetu. Zato nekateri etologi menijo, da je marsikatero živalsko obnašanje analogno moralnim
zapovedim človeka. Vsekakor velja, da primerjalna etologija spodbuja raziskovalce navad pri živalih k boljšemu poznavanju človeka. (…)

Potrošniški človek se morda premalo zaveda, da je več dati kakor dobiti. Verjetno pa se isti tudi premalo zaveda, koliko je dobil od Boga tudi s tem, ko je ustvaril živali. Zato bi bilo prav, da bi se vsi zahvaljevali Bogu tudi za ta dar. Pa ne samo tisti, ki imajo opraviti z živalmi, saj smo vsi ljudje na nek način deležni sadov, ki prihajajo od živalskega sveta.
Ob zelo pogostnem odnosu človeka do živali je morda mogoče sklepati naslednje. Zdi se, da pes ali kakšna druga žival in njuna narava ustrezata  nekaterim primarnim ali sekundarnim potrebam človeka, pa naj bo to moški ali ženska ali pa otrok.
In na koncu naj zapišem misel Alberta Einsteina: »Če hočemo preživeti, moramo začeti drugače misliti«; tudi v odnosu do živalskega sveta.

pripravlja Marko Čuk

sv pater Pij

Sv. Pij iz Pietrelcine

sv pater Pij(ob obletnici) Rodil se je 25. maja 1887 kot Francesco Forgione, ki je kasneje dobil redovno ime Pio (Pij) …. »Jezus mi je dal videti kakor v zrcalu, da vse moje življenje v prihodnosti ne bo nič drugega kot mučeništvo,« je leta 1913 zapisal kapucinski pater Pij iz Pietrelcine. Vzdevek ‘iz Pietrelcine’ je dobil po svojem rojstnem kraju v srednji Italiji, kjer se je rodil 25. maja 1887 kot Francesco Forgione. Leta 1903 je vstopil h kapucinom in dobil redovno ime Pij (Pio), leta 1910 je prejel mašniško posvečenje. Od leta 1916 je živel v hribovskem kraju San Giovanni Rotondo. Tam je mladi redovnik prejel znamenja Kristusovih ran (stigme). Cerkveni predstojniki so mu naročili, naj te rane skrije in nosi rokavice (brez prstov). Kmalu po prihodu v San Giovanni Rotondo je zaslovel kot spovednik. V več kot petdesetih letih bivanja v tem samostanu je v svoji spovednici sprejel na sto tisoče ljudi. Na spoved pri njem se je bilo treba temeljito pripraviti. Imel je dar, da je videl v srca spovedancev, če ni opazil prave pripravljenosti, je znal biti zelo odločen. »Kot je ravnal Jezus s pismouki in farizeji ter drugimi svojimi sodobniki, tako delam jaz s svojimi spovedanci! Treba jih je pripraviti do tega, da se spreobrnejo in spokorijo; če tega ni mogoče doseči zlepa. jih je treba tudi bolj trdo prijeti!« Na splošno so bile spovedi pri patru Piju zelo krake: tri minute ali malo več. Pater je poslušal izpoved, drugo je videl, dal čisto kratek nauk za življenje in vsi so zadovoljni odhajali iz spovednice. Mnogi so prihajali k njemu vedno znova, ker so si ga izbrali za svojega duhovnega voditelja. »Ko mi Gospod zaupa neko dušo, si jo naložim na ramena in je ne izpustim,« je dejal. »Vsakdo lahko reče: pater je ves moj!« Svojih duhovnih otrok se je spominjal pri vsaki maši, zato se je zelo dolgo ustavljal pri spominu živih in rajnih. Njegovo življenje se je izteklo 23. septembra 1968. Za verne ljudi je bil pater Pij svetnik že za življenja, Cerkev pa mu je ta naslov priznala po rednem postopku. Papež Janez Pavel II. ga je 2. maja 1999 razglasil za blaženega, 16. junija 2002 pa za svetnika.

nekaj svetnikovih misli:

  • Ko zapravljaš svoj čas, zaničuješ Božji dar: to je sedanji trenutek, ki ga on v svoji neskončni dobroti izroča tvoji odgovornosti.
  • Pozdravljam te, o Marija, zvezda na naši poti, studenec našega upanja, najčistejši vir veselja, vrata nebeška.
  • Žena je sonce družine s svojo dosledno iskrenostjo, dostojno preproščino, krščanskim in plemenitim dostojanstvom, z mirnostjo in ubranostjo svojega duha.
  • Kdor je dobrega srca, je vedno močan; trpi, vendar skriva svoje solze. Tolažbo najde v tem, da se iz ljubezni do Boga daruje za svojega bližnjega.
  • Kako tolažljiva je misel, da je blizu nas angel varuh, duh, ki nas od zibelke do groba niti trenutek ne zapusti, niti takrat, ko si drznemo grešiti.
  • Gospod, postavi me blizu sebe, tako da bom čutil tvojo navzočnost, kot si ti blizu mene po bistvu, potem pa naj se tudi razbesni zoper mene ves pekel in ne bom se bal, ne bo me strah.
  • Po smrti bom dvigal še več prahu, kot sem ga živ. V nebesih bom delal z obema rokama.

več o služabniku Božjega usmiljenja:

pripravlja Marko Čuk

pismo 05 2018a

Starejša ko sem (…), bolj me skrbi in peče

Že v otroštvu mi ni bilo dano hoditi v cerkev. Od 13. do 18. leta starosti sem živela po domovih, kjer so nas vzgajali brez vere. Tako sem počasi pozabila na Boga. Le v primeru, da sem se znašla pred cerkvijo, sem začutila željo, da bi vstopila.
Ko sem se vrnila domov, sem molila za bodočega moža (to molitev sem našla v svoji ‘mašni’ knjižici). Dobila sem pridnega, delovnega, skrbnega in, kar mi je bilo najvažnejše – vernega moža. A tudi tu se je satan poigral z nama. Na zvit način so ga spravili k UDBI, čeprav med služenjem vojaščine ni hotel v partijo …
In tako se je počasi začelo. Rodili sta se nama dve hčerki 13 mesecev narazen. Živela sva skromno, saj sva živela pri njem v skromnem podstrešju brez sanitarij in vode. Že pri drugem porodu sem imela hude težave, nato pa sem spet zanosila. Tedaj so začeli pritiskati name vsi, češ, kaj pa če umreš, mož je ves obupan izjavil, da bo ‘spokal’ v Nemčijo, kar me je še posebno prizadelo. Pritisk je bil tudi iz vrst delodajalca: sedaj imaš priložnost dobiti delo za stalno, dovolj imaš dva otroka.
Nisem se zavedala, da je že takoj ob spočetju to živo bitje, kje neki! Govorili so celo, da ni nič, dokler ne začne brcati. Groza me je sedaj, ko tole pišem.
Ko sem prišla iz bolnišnice, je tašča začela vpiti name ‘morilci!’ To me je strašno vznemirilo. Odpovedala mi je vsako pomoč. On na terenu, jaz sama z dvema otrokoma, ranjena, razočarana … Šele danes po več ko 50 tih letih ji dam prav. Zakaj je nisem poslušala?! Prepozno!
Čez leta, tik pred birmo mojih deklet, smo morali prekiniti s Cerkvijo. Ostalo je samo garanje za vsakdanji kruh in skrbi za dom in otroke.
Kako sem se spovedala, se sploh ne spomnim. Nikakor ne morem priklicati tega v spomin. Sedaj me vedno bolj skrbi, če se tega sploh nisem spovedala!?
Sedaj ko sem v pokoju, sem začela spet hoditi v cerkev. Postala sem čisto drug človek. Naročila sem verski tisk, začela brati in v okviru možnosti tudi sodelovati v cerkvenem občestvu. Tako sem vedno bolj spoznavala svojo zmoto. Starejša ko sem, bolj ko me tarejo bolezni, bolj ko se bližam svojem prehodu v večnost, bolj me skrbi in peče.
Večkrat sem že hotela opraviti življenjsko spoved, a mi nikoli ne uspe. Vedno se vsem tako mudi, spovedniki ne želijo poslušati naših grehov, samo potolažijo me in odvežejo vseh grehov, ki sem jih hotela povedati. Potolažena odidem.
Pa se je primerilo, da sem nedavno nazaj zvečer, ko sem legla, poslušala po Radiu Ognjišče, da je tista žena, ki je naredila splav, morilka, se izobči iz Cerkve in nima pravice do spovedi. Župnik ji mora dati neko posebno odvezo, da gre sploh lahko v spovednico.
Sedaj vas sprašujem, kako je s tem? Naglušna sem in nisem čisto dobro razumela. Tako je pač bilo včasih po starem, je bilo rečeno, kako je pa sedaj?
Moram se z nekom pogovoriti, ker me to spravlja v obup. Mož in otroci me sploh ne podpirajo v tem, češ, mi pač ni bilo dano. (Jaz pa sem kot dekle sanjala o veliki družini z desetimi otroki.)
Sedaj sem prepričana, da bova z možem kaznovana, rod se bo ustavil. Pri treh vnukih kaže, da potomcev ne bo. Hčere še po tihem molijo, otroci nočejo o tem nič slišati. Saj veste: moderno je bilo – se bodo sami odločili.
Ko so bili vnuki majhni, smo molili sveti angel, potem se nisem smela več vtikati.
Vse bolečine in delo podarjam Jezusu, svoj križ z veseljem nosim za Njim, ki se je usmilil celo desnega razbojnika …
Duša

pismo 05 2018aNe pretiravam, če zapišem, da si nisem mislil, koliko pisem prihaja na uredništvo na temo bolečine mater po splavu. Eno izmed njih je tudi vaše. Na nekatere stvari glede splava in žalovanja po njem smo v preteklosti že odgovorili: v pismu meseca v marčevski številki Ognjišča, pa tudi v preteklih Ognjiščih. En odgovor je tudi v knjigi Pisma Bogdanu Žoržu (Nihče mi ni stal ob strani in mi ni povedal o negativnih posledicah splava, str. 44–52). Gotovo boste v teh odgovorih našli tudi zase kakšno misel.
Ponovno moram poudariti, da ni odgovorna samo žena, ki naredi splav, ampak nosi odgovornost tudi družba. To se lepo vidi v vašem primeru. Grozila sta vam mož in delodajalec. Tudi ravnanje tašče ni bilo najbolj krščansko. Zmerjala vas je z morilko in bila jezna na vas. S takim obnašanjem vam ni pomagala prebresti travme, ki ste jo doživeli in, kar je najvažnejše, ni vam pomagala h kesanju in spreobrnjenju. Pomislite, kaj bi bilo, če bi vam mož dejal, da vam bo stal ob strani tudi ob rojstvu tretjega otroka, da bi vam ne grozil delodajalec, da bi vam tašča zagotovila pomoč ob otrokovem rojstvu in pri njegovi vzgoji …
Papež Frančišek priznava, da je Cerkev doslej storila le malo, da bi pomagala ženskam v zelo težkih situacijah, na primer takim, ki trpijo zaradi izjemne revščine ali so zanosile ob posilstvu. Zato spodbuja, da bi tem preskušanim ženskam več in bolj pomagali. Na papeževo vabilo se tudi pri nas odzivajo posamezniki in ‘zavodi’ (npr. info@zavod-biser.si ali 080 50 03; info@zavod-zivim.si ali tel. 040 577 468), ki bi radi nosečnicam v stiski pomagali in se zato nosečnica v stiski lahko na njih tudi obrne. Morda jih tudi vi pokličete in se z njimi pogovorite ali dogovorite za osebni pogovor. Nekateri tudi organizirajo mesečna molitvena srečanja za nosečnice v stiski. Prav tako papež podpira različna mednarodna gibanja, tudi gibanja pro-life (za življenje), ki bi rada pomagala zmanjšati število splavov.
Sprašujete, kdo lahko odpusti greh ženi, ki je naredila splav. P. Vinko Škafar takole piše:
Po do sedaj veljavnem Zakoniku cerkvenega prava, kanon 1398, tistega, ki “učinkovito oskrbi odpravo plodu, zadene vnaprej izrečeno izobčenje”. To pa pomeni, da lahko po tej cerkveni določbi (kanonu) ob zakramentalni odvezi prekličejo “vnaprej izrečeno izobčenje” samo škofje in od Svetega sedeža ali krajevnega škofa pooblaščeni duhovniki oz. samo ti so lahko do začetka izrednega jubilejnega leta usmiljenja dajali odvezo za greh splava. Papež Frančišek kot vrhovni predstojnik katoliške Cerkve, ki lahko daje tudi spregled od predpisov (kanonov) v Zakoniku cerkvenega prava, pa je v izrednem jubilejnem letu usmiljenja (od 8. decembra 2015 do 20. novembra 2016) pooblastil vse duhovnike, ki imajo oblast spovedovati, da lahko podelijo odvezo tudi za splav. Ob koncu jubilejnega leta je papež Frančišek vsem spovednikom za nedoločen čas podaljšal možnost podelitve odveze za umetno prekinitev nosečnosti oziroma načrtovani splav. Torej vas tega greha lahko sedaj odveže vsak duhovnik. V posebnem apostolskem pismu, v katerem je podaljšal to pooblastilo, je papež zapisal: »Želim sicer znova kar najtrdneje poudariti, da je splav zelo hud greh, saj konča nedolžno življenje. A po drugi strani lahko poudarim in moram poudariti, da ni greha, ki ga Božje usmiljenje ne bi moglo doseči in izbrisati, če najde skesano srce.« Papež seveda daje jasno vedeti, da ne spreminja temeljnih naukov Cerkve, saj je v dokumentu Radost življenja o splavu zapisal: »Od Cerkve ne moremo pričakovati, da bo spremenila odnos do tega vprašanja.«
Tudi vaša trditev, da bosta “z možem kaznovana in se bo rod ustavil, ker pri treh vnukih kaže, da potomcev ne bo”, je bolj prepričanje, ki izhaja iz občutka krivde, kakor pa resnice. Napačno si je predstavljati Boga, ki takole ‘na prvo žogo’ kaznuje. Kaj vse bi se dogajalo z nami, če bi nas Bog za vsako malenkost sadistično kaznoval? Ne, naš Bog je ljubeč Oče, ki želi, da bi vsi živeli po njegovih zapovedih ter bili srečni ter končno prišli k njemu. Se pa ljudje sami kaznujemo s svojim grešnim življenjem, ko se ne držimo božjih zapovedi. Morda je najbolj očiten izraz tega naš odnos do Božjega stvarstva. Neodgovorno ga uničujemo in sedaj že čutimo negativne posledice. Podobno, čeprav ne tako očitno, je tudi z drugimi zapovedmi. Vaša bolečina z vnuki je bolj povezana z dejstvom, da niso bili deležni verske vzgoje in danes živijo brez odgovornosti in pogleda v prihodnost, ampak samo za užitek v sedanjem trenutku.
Lepo je, da ste se v zrelih letih približali veri. Upam, da boste v veri našli moč, da boste premagali občutek krivde. In kaj konkretno narediti? Ker pravite, da težko dobite spovednika, ki bi vas poslušal in ker niste čisto gotovi, da ste se greha pravilno spovedali, vam predlagam, da se s kakšnim spovednikom dogovorite za življenjsko spoved. Nekako razumem spovednike, ki se vam ne morejo dolgo posvetiti, če je pred spovednico dolga vrsta. Zato telefonirajte kakšnemu duhovniku, morda redovniku v samostanu, in se dogovorite za življenjsko spoved, ki bo pač trajala dlje časa. Prepričan sem, da se boste po spovedi in pogovoru z duhovnikom umirili, saj boste deležni Božjega odpuščanja in okusili njegovo neizmerno ljubezen.

RUSTJA, Božo (Pisma). Ognjišče, 2018, leto 55, št. 5, str 38-40.

zgodba3 05 2018

Lonček

Ko sem ga postavila na vročo ploščo kuhalnika, je začelo pod njim cvrčati. Dvignila sem ga in krpo obrisala dno; pa ni pomagalo, spet je zacvrčalo in drobne kapljice so se razbežale po plošči. Zlila sem vodo v lijak in lonček nagnila proti kuhinjskemu oknu. Ja, res, v dnu je bila čisto majhna luknjica. Na mojem štedilniku je prestal že mnogo let, pa kljub tej luknjici tudi zdaj na bo čisto odpisan. Morda bom spomladi vanj posadila kakšno rožo in ga postavila na okensko polico.
zgodba3 05 2018Treba je bilo kupiti novega. Z vnukoma smo šli v trgovino, da ga izberemo. Katja se je navduševala nad rdečim z belimi srčki, Aljaž pa je hotel modrega z zelenimi žabicami. Pred policami s posodo bi se skoraj sprla.
»Za ta lonček se pa res ne bomo kregali! Saj vesta, kako je bilo s tistima dvema bratoma?«
»Katerima? Ali ju poznamo? Kaj pa se je zgodilo?« sta takoj prisluhnila.
»Ne, ne poznamo ju. Zgodilo pa se je tako gotovo, kot gotovo zdaj stojimo v tej trgovini.«
»Joj, stara mama, povej nama že, kaj je bilo!« je priganjal Aljaž. Nora sta na pripovedke, poslušala bi jih noč in dan.
»Zdaj bomo izbrali tale lonček,« sem rekla in s police vzela prvega. »Med potjo domov pa vama povem, kaj je bilo z bratoma in lončkom.«
Tako smo tudi storili in moje obljube seveda nista pozabila. Tako sem iz spomina potegnila na pol pozabljeno povedko o lončku.
Nekoč sta bila v neki vasi dva brata. Živela sta skromno, težko sta se prebijala, a imela sta se rada, pomagala sta si pri vsakdanjih opravilih. Mirno in preprosto jima je teklo življenje. Nekoč pa je starejši brat rekel mlajšemu: »Poglej, vsi v vasi, skoraj pri vsaki hiši se večkrat prepirajo, midva pa živiva tako mirno. Kaj če bi se tudi midva malce skregala?«
»Zakaj pa?« je bil začuden mlajši brat.
Starejši brat se je popraskal po glavi in se končno domislil: »Hm. Morda zaradi tega lončka.«
Imela sta namreč star in obtolčen lonček.
»Glej, jaz bom rekel, da je to moj lonček. Ti pa reci, da ne, da je tvoj. Jaz bom vztrajal, da je moj, ti pa, da je tvoj … vidiš, tako se bova sprla. Zabavno bo … Zakaj bi vedno vse teklo gladko in v miru?«
In res, ob času kosila je starejši brat zakuril peč in nanjo postavil lonček z vodo. Mlajši je prijel lonček in rekel: »To je moj lonček!«
Starejši ga je potegnil nazaj, da je voda pljusknila čez rob: »Ne, to je moj lonček!«
Mlajši je prikimal: »Prav. Kar naj bo tvoj.«
Tako se nista niti mogla skregati, saj je jima bilo vseeno, čigav je lonec, važno je, da skupaj skuhata dobro juho, ki jo bosta v miru in s slastjo pojedla.
Počasi smo tiho šli po pločniku in čakala sem, kdaj se bodo usula vprašanja. Pa jih ni bilo. Aljaž me je samo postrani in prebrisano pogledal: »Najprej sem pomislil, da to nima nobene zveze z našim lončkom. Ampak vem, kaj si hotela povedati.«
»Ja,« se je zasmejala Katja, »tudi jaz vem. In mlajši bratje in sestre smo bolj pametni kot starejši!«
»To pa že ne!« je planil Aljaž, pa sem ga ustavila. »Ej, kaj pa lonček?« Kakor konjiček, ki mu zategnejo vajeti, se je ustavil. Ozrl se je vame, mi pomežiknil in sestrici rekel: »Morda res. Ampak ti boš morala to šele dokazati!«
In z lončkom v cekarju smo šli zadovoljni domov.
KOROŠEC, Ivanka. (zgodbe). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 5, str. 93.