Avtor: marko

Če nekaj časa podarimo drugemu, (…)

Napisal marko na 11. junija 2018. Objavljeno v Pismo meseca.

Rada bi vam napisala nekaj besed glede romanja bolnikov, invalidov in starejših na Brezje.
Že nekajkrat sem se udeležila tega romanja kot prostovoljka – pomočnica. Občudujem vašo pripravljenost, neizmerno potrpežljivost, dobroto in veliko ljubezen do teh ljudi. Nekateri od njih se ne morejo zahvaliti z besedami, toda iskrica v očeh in tresoča roka nam povesta vse, prav vse. Za tako veliko množico ljudi ni lahko poskrbeti. Iz vsega opazovanega je bilo razbrati veliko mero organizatorskega truda, v oči mi je padel napis: Spoved za naglušne. Na kaj vse ste mislili!
Pomočniki smo po jutranji prisrčni molitvi imeli nekaj kratkih sestankov, kjer smo od vodje prejeli navodila in usmeritve za potek dela. Med drugim nas je opozoril tudi na to, da ne smemo pozabiti nase, da moramo tudi sami piti. Smiselno je razdelil naloge, vse nam je nazorno pokazal na plakatu, po potrebi je ponovno razložil z dobro voljo.
Ob tej priliki bi vodstvo Ognjišča seznanila s svojo izkušnjo, ki sem jo doživela, sicer po telefonu, v treh vaših poslovalnicah (Ljubljana, Koper, Kranj). Kot stranka sem v zadnjih letih kupila dva kompleta Gasparijevih knjig, Katekizem (Youcat), Sveto pismo, nekaj drobnih knjižic itd. Velikokrat ste mi ustregli glede plačilnih pogojev, upoštevali ste moje želje in jih ugodili.
Iz pogovorov z vašimi delavci ni težko razbrati, da vso svojo energijo in veliko poznavanje stroke vložijo v to, da bi strankam ustregli.
Slovenci in ljudje na splošno smo ponavadi taki, da kakšno napako brž povemo naokrog, pa še nekoliko napihnemo. Zakaj ne bi tudi lepih stvari dali na plano?
Prijazne besede so tako spodbuda za nadaljnje delo. Verjetno ste v vodstvu Ognjišča ponosni na tako pridne, marljive in dobre sodelavce.
Še naprej se bom trudila imeti čuteče srce in si svoj urnik prirejala tako, da se bom lahko udeležila romanja bolnikov, invalidov in starejših. Če si namreč vzamemo nekaj ur svojega časa in ga podarimo drugemu, bomo ob tem tudi sami bogatejši za spoznanje, da smo naredili dobro delo, ki je nekomu polepšalo dan.
Bernarda

Zelo sem vesel takih pisem, kot je vaše, saj je tako sončno in s toliko plemenitega sporočila. Že pred časom sem ga želel objaviti, a sem ga prihranil za ‘zlati’ jubilej romanj bolnikov, invalidov in starejših. Bogu smo hvaležni za ta jubilej, obenem pa se dobro zavedamo, da brez številnih pomočnikov tega romanja ne bi mogli izpeljati. Vaše pismo je lepa priložnost, da se vsem iskreno zahvalim. V zadnjih letih so se poleg številnih posameznikov kot ste npr. vi, pri pomoči pridružili skavti, zlasti odrasli, in malteški vitezi. Nekateri posamezniki že toliko let pomagajo na romanju, da jim ni potrebno dajati veliko navodil, saj so že seznanjeni z delom.
Seveda ne moremo mimo brezjanskih patrov, ki so že pol stoletja gostitelji tega romanja. Občudujem zdravniško ekipo in nekatere zdravnike, ki že desetletja nudijo romarjem nujno medicinsko pomoč. Pa organiste in voditelje ljudskega petja … in številne druge.
Romanja bi ne bilo brez ljudi, ki stojijo ob strani bolnikom, invalidom in starejšim in jih pripeljejo na božjo pot. Ker nekateri domači ali sorodniki tega ne zmorejo, so jim v preteklosti priskočili na pomoč prostovoljci. Zelo plemenito dejanje, saj so jim s tem polepšali dan. Nekateri so iz tega dne živeli še dolgo časa. Zlasti je to veljalo v preteklosti, ko so bili nekateri invalidi priklenjeni na posteljo in voziček in so izredno težko zapustili domače okolje. Pravzaprav se je iz te osamljenosti to romanje tudi rodilo. Ustanovitelj revije Ognjišče in ‘ustanovitelj’ brezjanskih romanj Franc Bole je obiskoval bolnike in invalide. Ti so mu potožili, kako so osamljeni in kaj bi jim pomenilo eno samo romanje ter srečanje z ljudmi, ki so v podobni preizkušnji kot oni. In tako se je rodilo romanje bolnikov in invalidov.
So pa nekateri duhovniki kmalu začeli organizirati avtobuse ali kombije, v katerih so pripeljali večje skupine na Brezje. Duhovnikov je vedno manj in so vedno bolj obremenjeni. Zato so ponekod prevzele organizacijo župnijske, dekanijske ali področne Karitas. Velikokrat razpravljamo, kaj naj bi v Cerkvi delali laiki ali stalni diakoni ali kaj je poslanstvo Karitas. Organizacija romanj je lepa priložnost za služenje. V naši družbi je vse več starejših in nekaterih domači jih ne ravno radi peljejo na romanje. Ali ne lahko tukaj vstopi Karitas in jim pomaga na romanje? Zato iskrena hvala vsem župnijam in Karitas ter njihovim prostovoljcem, ki organizirajo romanje.
Duhovnikom smo hvaležni ne samo za organizacijo romanj, duhovno spremljanje romarjev, somaševanje in podeljevanje bolniškega maziljenja, ampak tudi za spovedovanje na romanju, ki se ga udeležijo številni ljudje, ki težje pridejo do spovednika in so zato delivci Božjega usmiljenja na Brezjah toliko bolj potrebni in dragoceni.
Hvala vam, ker ste delili svojo dobro izkušnjo z uslužbenci Ognjišča. Pokazali ste, da se da tudi kakšno težavo, ki se na prvi pogled zdi nerešljiva, rešiti. Ko kdo naroči za večjo vsoto knjig, mu damo možnost, da znesek poravna v več obrokih. Radi mu pridemo naproti, ker vemo, da nekateri težko plačajo znesek naenkrat. Naše poslanstvo pa je, da knjige in verski tisk širimo med ljudi, ne pa da mu postavljamo ovire. Upamo, da bomo še dolgo lahko opravljali svoje poslanstvo, čeprav v zadnjem času naklade knjig upadajo. Velja, da so knjige Ognjišča poceni. Lahko so bile tudi zato, ker so imele visoko naklado. Z zniževanjem naklade morajo, žal, rasti cene.
Verjemite, ne samo na dobre sodelavce, ki so pri nas zaposleni, ampak tudi na vse prostovoljce, ki pomagajo na romanju in drugače, mednje spadate tudi vi, smo ponosni in zanje Bogu hvaležni.
Ko je Slovenska škofovska konferenca našemu ustanovitelju Francu Boletu izročila odličje sv. Cirila in Metoda, je v zahvalnem govoru poudaril, da odličje ni namenjeno samo njemu, ampak številnim marljivim sodelavcem. Večkrat je poudaril, da so ti velik blagoslov za delo Ognjišča. A ne priznanja in pohvale, predvsem zavest, da delamo dobro in da s služenjem najbolj ubogim služimo Jezusu, nam mora dajati moč za delo. Kajti lahko se zgodi, da za svoje dobro, ki ga storimo, nismo vedno deležni priznanj. Najlepše priznanje pa je, kakor ste vi zapisali, zavest, da bomo potem, ko bomo nekaj časa podarili drugemu, “tudi sami bogatejši za spoznanje, da smo naredili dobro delo, ki je nekomu polepšalo dan”. In kar smo dobrega storili ‘najmanjšim bratom’, smo storili Jezusu in to ne bo nikoli pozabljeno, saj je zapisano v Božjo ljubezen.

RUSTJA, Božo. (Pismo meseca), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str. 6-7.

Zgled učenosti in gorečnosti

Napisal marko na 9. junija 2018. Objavljeno v Iskrica.

sv. Irenej Lyonski – škof v rimskem mestu Lugdunu v Galiji, današnjem Lyonu v Franciji – ‘oče katoliške teologije’ – učenec sv. Polikarpa, škofa v Smirni v Mali Azij, ki je sam poslušal apostola in evangelista Janeza … je zapisal:

• Vera je kakor žlahtna pijača, ohranjena v najboljši posodi; pod vplivom Svetega Duha ta pijača trajno obnavlja mladost vsakomur, ki jo uživa.

• Ko kruh, ki ga daje zemlja, sprejme božji poziv, ni več navadni kruh, temveč evharistija in se v njem družita zemeljsko in nebeško. Zato tudi naša telesa, ko prejmejo evharistijo, niso več trhljiva, ker imajo v sebi že upanje na vstajenje.

• Človekova slava je v Bogu, človek pa je sprejemnik božjega delovanja, vse njegove modrosti in moči. Kakor zdravnik pokaže svojo izvedenost z zdravljenjem bolnikov, tako spoznamo Boga po tem, kako ravna z ljudmi.

• Izkustvo padca pomaga, da cenimo rešitev, kakor pomaga bolezen, da cenimo zdravje, in tema, da cenimo svetlobo.

• Najprej moraš ohraniti svoj položaj kot človek, šele potem boš prejel svoj delež pri Božji slavi. Nisi ti naredil Boga, ampak je Bog tebe naredil. Če si torej božje delo, čakaj potrpežljivo na roko Umetnika, ki dela vse stvari v vseh ob pravem času.

• Božja Beseda je prišla med ljudi in postala Sin človekov, da bi privadil človeka sprejemati Boga, privadil pa tudi Boga na bivanje v človeku.

• Kako je mogoče trditi, da naše telo, ki se hrani s Kristusovim telesom in njegovo krvjo, ni sposobno sprejeti milosti večnega življenja?

• Prav toliko, kot Bog ne potrebuje ničesar, toliko človek potrebuje občestva z Bogom. Človekova slava je namreč v tem, da stanovitno vztraja v božji službi.

• Hoditi za Gospodom se pravi imeti delež pri zveličanju, prav tako kakor če slediš luči: deležen si njene svetlobe.

• Bog ne stori ničesar brez namena in pomena.

zbral Marko Čuk

Primož Trubar

Napisal marko na 5. junija 2018. Objavljeno v V spomin.

Primož Trubar je avtor prve slovenske knjige … zato oče slovenske književnosti … Njegovo slovstveno delo ga je preživelo, je ostalo in rodilo obilo sadu. Kar pa je napravil kot reformator in kot voditelj nove slovenske Cerkve, to je na mah odnesla protireformacijska burja ob koncu stoletja.” V nasprotju s stališči rimske Cerkve so reformatorji zagovarjali zdravo načelo (ki ga je z zamudo “posvojil” drugi vatikanski koncil), da naj bo bogoslužni jezik vsakomur razumljiv in da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo. Iz teh dveh zahtev se je rodila tudi slovenska književnost, katere oče je Primož Trubar.

Kaj je tisto, kar je napravilo Trubarja za prvega slovenskega pisatelja? “Samo izobrazba in verska gorečnost gotovo ne. V njem je morala biti še druga sila, ki mu je potisnila pero v roke, namreč povezanost z ubogim, zapuščenim ljudstvom, sočutje z njim, ljubezen do domovine.To se kaže tudi v njegovih prisrčnih nagovorih “lubi Slovenci”, “moji lubi Slovenci”, “moji lubi bratje in Slovenci”. Čutil je dolžnost, da se loti slovenskega pisanja, ker je želel dokazati, da se tudi njegov jezik lahko piše in bere kot jeziki drugih ljudstev. Pred begom v Nemčijo (1548) ni še nič napisal. Ko je začel pisati, je uporabljal jezik svoje rojstne vasi, osrednje slovensko narečje, kar je bila “nadvse srečna odločitev” (M. Rupel). Za osnovo je vzel preprost domač jezik in slog. Za pisavo pa je izbral gotico. Njegovi knjigi Katekizem in Abecednik – prvi slovenski knjigi – sta šli v tisk proti koncu leta 1550, izšli pa v začetku leta 1551 brez avtorjevega imena. Katekizem je vseboval razlago najvažnejših naukov, v dodatku pa je bilo med drugim sedem pesmi z notami. Abecednik pa je bil “čitanka” za razpoznavanje prvih črk.

Trubar je napisal, prevedel, oziroma priredil 26 knjig. Zadnja knjiga, ki je izšla za njegovega življenja je bil Ta celi novi testament (1582), s katerim se je Trubar poslovil od Slovencev: “Le-te bukve z le-to preguvorjo vom, mojim lubim Slovenom, jest, kir sem 74 lejt star, 52 pridigar, h ti moji odhudni iz tiga sveta za sabo pustim.”

“Trubar pisatelj nam je gotovo bolj pri srcu kako Trubar voditelj novoverskega gibanja pri Slovencih. Organizacija, ki jo je zidal mimo prizadevanj slovenskega ljudstva, je razpadla, ostalo pa je njegovo delo za slovensko knjigo.” (Mirko Rupel)

več o Primožu Trubarju:

pripravlja Marko Čuk

“Tercijalka”

Napisal marko na 5. junija 2018. Objavljeno v zgodbe.

Na prijaznem gričku zunaj vasi je stala hišica, v kateri je živela stara Micka. Vaščani so ji pravili teta Micka. Živela je bolj samotarsko življenje. Sicer blizu vasi, se je le malo družila z ljudmi. Pozorno pa je spremljala vlake, ki so vozili po dolini blizu njenega doma. Najsi je bila na svoji njivici, pred hiško ali kje drugje, je prenehala z delom, se ozrla za vlakom in v mislih prosila: »Ljubi Bog, ti veš, kdo se zdaj vozi s tem vlakom, ki brzi mimo mene. Morda je obtežen s skrbmi in bolečinami, mogoče je poln veselja in upanja – ti, Gospod, vse spremljaj in blagoslavljaj!«
Najbolj pa je bila Micka pozorna na urnik večernega vlaka. Ko je pripeljal mimo, je odložila kakršno koli svoje opravilo, oblekla plašč – pozimi toplega, poleti le kaj lahkega – da je zakril njeno skromno,a vedno snažno obleko, in odšla k sveti maši. Vedela je, da ima ravno toliko časa, da bo prišla dovolj zgodaj do cerkve. To se je dogajalo dan za dnem.
Čeprav je bila Micka bolj samotarska, je imela zelo rada otroke. V žepih njenega plašča je bilo vedno nekaj bombonov, za kar so dobro vedeli vaški otroci in jo ob njeni večerni poti k maši radi počakali.
Nekega dne jo je ob poti čakala mala Brigita, ki jo je radovedno vprašala: »Teta Micka, zakaj pa imaš ti dve imeni?«
»Zakaj imam dve imeni?« se je začudila Micka. »Kako to misliš?«
»Veš, naš ata je rekel, da si tecalka, jaz pa vem, da si Micka, zakaj si tudi tecalka, kot je rekel naš ati?« je bila radovedna Brigita.
Micki je rdečica zalila zgubani obraz. Naglo je potegnila ruto prek čela, da otrok ne bi opazil njene zadrege, in odgovorila: »Jaz sem Micka, zate, ki si majhna, sem teta Micka, in nobenega drugega imena nimam,« ter hitro, kolikor so jo nesle ostarele noge odšla proti cerkvi.
Micka je brž uganila, da se v tej otroško izgovorjeni besedi skriva grda žaljivka tercijalka, s katero so že nekdanje čase hudobni ljudje zmerjali ženske, ki so bile pobožne in so rade hodile v cerkev. Ta beseda ji je bila grda že od otroštva in to, da so jo vaščani vzdeli njej, jo je res prizadelo.
Mala Brigita je s prstkom v ustih začudeno gledala za odhajajočo teto Micko. »Le kaj je narobe, ponavadi mi je teta dala bombonček, danes, ko sem jo vprašala, zakaj ima dve imeni, pa je postala huda?« ni mogla razumeti deklica.
Micka se tudi v cerkvi ni mogla umiriti. »Le kaj sem ljudem napoti? Jaz pustim druge pri miru, naj tudi drug pustijo mene,« je šepetala namesto molitve.
Ko je naslednji dan zaslišala večerni vlak, ko je bil čas, da se preobleče in gre k maši, je jezno zagodrnjala: »Ne grem, da me ne bodo zmerjali s tercijalko!« Pograbila je sekiro ter odšla zadaj za hlev, kjer je imela kup drv, in jih je začela cepiti. To je opravljala jezno, skoraj togotno in se ob tem jezila na ljudi, ki jim je napoti, čeprav nikomur nič noče. Delo ji kar ni šlo od rok in kmalu se je naveličala ter odšla v kuhinjo, da si skuha večerjo, nakrmi kravico in zajčke.
Pogledala je na uro. »Ravno zdaj bi prišla od maše,« je pomislila. Še enkrat je šla v tisti kot za hlevom in se zastrmela v kupček razcepljenih drv.
»Za tale kupček drv sem zaradi besede nedolžnega otroka izdala tebe, ljubi Jezus,« je skesano šepetala. »Kaj pomeni ta kupček drv v primerjavi s sveto mašo?« se je spraševala. »To, kar se mi je danes zgodilo, se ne bo nikoli več!« je trdno sklenila.
ŠKUFCA, Angelca. (zgodbe). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str. 92.
OP: fotografija Sonje Kamplet je samo ilustracija in ne predstavlja ljudi iz zgodbe

Poklical si me

Napisal marko na 3. junija 2018. Objavljeno v Iz naših knjižnih izdaj.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Gospod, zahvaljujem se ti,
da si me postavil na svet:
pomagaj mi zastaviti svoje življenje
v slavo tebe in mojih bratov.
Zahvaljujem se ti,
ker si mi naklonil ta privilegij,
da si med izbrane delavce
vzel prav mene.

Poklical si me po imenu, da bi
sodeloval s tvojim delom odrešenja.
Gospod, hodim za teboj
bolj od blizu, tesneje povezan.
Hočem živeti v močnejši zvezi,
da bi mogel biti
bolj pripravljen, da ti pomagam,
bolj hiter, da bi moje noge,
ki oznanjajo mir na gorah,
nosile pozdrav onim v dolinah.

Nakloni mi veselje
delati skupaj z drugimi
in navdaj me z žalostjo vsakokrat,
ko se ločim od drugih
in si domišljam, da lahko tečem sam.

Gospod, reši me
domišljavosti, da vse vem,
nadutosti, ki ima vedno prav,
trdosrčnosti, ki ne pozna sočutja,
strogosti, ki ne odpušča napak,
hinavščine, ki se oklepa pravil
in se ne zmeni za ljudi.

Gospod, presuni moje srce
in daj, da bo moje življenje
tako dosledno, da moje besede,
ki jih izgovarjam v tvojem imenu,
na mojih ustnicah ne bodo lažnive.

T. Bello, (Molitev). Ognjišče 6 (2018), 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Mati pričakovanja

Napisal marko na 3. junija 2018. Objavljeno v Iz naših knjižnih izdaj.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Mati Marija, ti dobro poznaš
tesnobo in lepoto pričakovanja.
Pričakovala si rojstvo
Božjega Sina, ki je izbral tebe
kot zibelko Skrivnosti.
Čutila si utrip njegovega
človeškega in božjega srca
in si z veseljem čakala,
da vidiš njegov obraz.

Pričakovala si Jezusovo
odločilno uro in videla,
kako je odhajal od doma,
da pripravi Dom vsemu človeštvu.
Čakala si vsak dan:
in ob napovedanem času
je prišel dan Križa.
Vztrajno si čakala še
ves dolgi sobotni dan
in videla si luč Vstajenja.

Zdaj čakaš v našem imenu.
Ti si Mati pričakovanja!
Vlij olja v naše uboge svetilke
in nauči nas dan za dnem
pričakovati Jezusov novi prihod
veselo, zvesto in vztrajno.

A. Comastri, Molitev, v: Ognjišče 12 (2012), 2.

izbira in pripravlja Marko Čuk

sv. Janez XXIII.

Napisal marko na 2. junija 2018. Objavljeno v V spomin.

(ob obletnici) 25. novembra 1881 se v kraju Sotto il Monte blizu Bergama (Italija) rodil Angelo Giuseppe Roncalli, od 28. oktobra 1958 pa do smrti (3. junija 1963) – papež Janez XXIII. Imenovali so ga tudi Janez Dobri, ker »nanj gledamo kot na papeža dobrote, koncila, ekumenizma, misijonov, Cerkve, ki hoče objeti svet, da bi ga prosili, naj nas iz nebes še blagoslavlja in nas spodbuja, da bi hodili po njegovih stopinjah,« je dejal papež Janez Pavel II., ki je 3. septembra v svetem letu 2000 svojega priljubljenega predhodnika razglasil za blaženega in določil, da se njegov god obhaja vsako leto 11. oktobra; tega dne leta 1962 se je v baziliki sv. Petra v Rimu, spremenjeni v »parlament« katoliških škofov z vsega sveta, začel drugi vatikanski koncil. 27. aprila 2014 pa je bil skupaj z njim prištet med svetnike. Ko je bil 28. oktobra 1958 izvoljen za naslednika Pija XII., je bil star že sedeminsedemdeset let in od njega niso pričakovali kakšnih velikih reči. Bog pa je imel z njim drugačne načrte. »Ljudi je osvajala preprostost njegovega duha, obogatena z bogatimi izkušnjami,« je zapisal njegov dolgoletni osebni tajnik Loris Capovilla. »Veter novosti, ki ga je prinesel, se seveda ni nanašal na cerkveni nauk, temveč na način, kako ga predstaviti; nov je bil slog govorjenja in delovanja, nov naboj simpatije, s katero se je znal približati navadnim ljudem in mogočnikom tega sveta.«

Ta izredni dar preprostosti in človeške topline je prejel v kmečki družini, ki je živela, kot je sam dejal, »v blagoslovljeni revščini in zadovoljna, zakoreninjena v božjem strahu, ki je jamstvo za družinske kreposti«. Kot četrti od trinajstih otrok Giovannija Battista Roncallija jn Marianne Mazzola se je rodil 25. novembra 1881 v kraju Sotto il Monte pri Bergamu. Njegova rojstna hiša je spremenjene v muzej in obiskujejo jo številni romarji. Njegov prvi vzgojitelj je bil stari stric Zaverio, njegov krstni boter. Ko je bil star enajst let, je šel v malo semenišče. Bogoslovje je študiral v Rimu, ki ga je končal z doktoratom in 10. avgusta 1904 je bil posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil deset let tajnik svojega svetniškega škofa v Bergamu, med prvo svetovno vojno je bil vojaški kaplan na fronti. Leta 1920 ga je papež Benedikt XV. poklical v Rim, da bi po italijanskih škofijah poživljal misijonsko dejavnost. Leta 1925 ga je Pij X. imenoval za škofa in ga poslal v diplomatsko službo na evropski Vzhod, kjer je ostal dvajset let: kot apostolski delegat v Bolgariji, zatem v Turčiji in nazadnje v Grčiji. Izkušnje, ki si jih je nabral v teh deželah, kjer so bili medčloveški stiki zelo težavni, je uspešno uporabil kot apostolski nuncij v Parizu, kamor je odšel proti koncu leta 1944. S svojim toplim nasmehom je »otajal« marsikak leden obraz. Papež Pij XII. ga je leta 1953 imenoval najprej za kardinala, brž nato pa še za beneškega patriarha. Vse je osvojil s svojo domačnostjo in humorjem. V Benetkah je ostal samo pet let in pol, kajti 28. oktobra 1958 je bil izvoljen za papeža. Izbral si je imel Janez XXIII. Kmalu so to njegovo izbiro začeli povezovati s stavkom evangelista Janeza, ki se nanaša na Janeza Krstnika: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog, ime mu je bilo Janez« (Jn 1,6). Po svojem novem slogu papeževanja je postajal vedno bolj priljubljen. Ko je 3. junija 1963, na binkoštni ponedeljek, umiral, se je dogajalo nekaj podobnega kot ob smrti Janeza Pavla II. 2. aprila 2005. Tudi za Janeza Dobrega so mnogi zahtevali: »Santo subito!«, naj bo brž razglašen za svetnika. Toda bil je ‘prenovitveni’ papež: sklical je drugi vatikanski koncil, ki je prinesel v katoliško Cerkev ‘dih pomladi’. Njegovo umiranje je z molitvijo spremljal ves svet.

več o svetniku
S. Čuk, bl. Janez XXIII. (1881-1963): Pričevalec evangelija, v: Ognjišče 10 (2008) 36.
S. Čuk, Papež Janez XXIII.: Pričevanje, v: Ognjišče 12 (1999) 58-59.
S. Čuk, Papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. svetnika: Priloga, v: Ognjišče (2014) 58-65.
S. Čuk, Svetnik Janez XXIII.: Priloga, v: Ognjišče 5 (2014) 58-65.

več njegovih misli

pripravlja Marko Čuk

Ognjišče junij 2018

Napisal marko na 30. maja 2018. Objavljeno v Novo Ognjišče.

Izšlo je novo Ognjišče, za mesec junij, … prelistajte ga za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

Prelistajte:

Naročite se na revijo Ognjišče

og 06 2018 3D

iz vsebine junijskega OGNJIŠČA:

če nekaj časa podarimo drugemu, bomo ob tem tudi sami bogatejši … razmišlja Bernarda v pismu meseca
rektor svetišča na Brezjah p. dr. Robert Bahčič in voditeljica Romarskega urada dr. Andreja Eržen – o pomenu romanj, posebnostih brezjanske božje poti …
kaj pomeni Gospod-ovati … v pogovoru z Janezom in Nežo v osrčju gora razmišlja Karel Gržan …
kako ste doživeli svojo odločitev za poroko in kako ste vedeli, da je vaš sedanji zakonec pravi … obisk pri zakonski skupini Krško – Videm ob Savi
kaj boste pogumnega počeli poleti – že imate načrt pogumnih dejanj za to poletje?
visoko nad Poljansko dolino – po otrokom prijazni Medvedkovi poti …
“Če zaupaš, ti Bog vedno pošlje rešitev,” pravi Ksenija Kozjek iz Domžal
kako negujemo starostnika po možganski kapi, kako ga spodbujamo k samostojnosti, verjamemo v njegovo okrevanje, pohvalimo vsak napredek … z nasveti Alojzije Fink
Inge Novinc iz Skrilj na Vipavskem je kot najstnica predavala na mednarodnem kongresu o posebni plavalni metodi za otroke s posebnimi potrebami … Inge piše tudi pesmi …
letošnji zlatomašniki o poklicanosti in duhovniškem poklicu … o pustolovščini oznanjevanja v Božjem vinogradu
dedek in babica o resničnosti in veličini ljubeče spoštljivosti … medsebojne ljubezni
aktiven mlad kristjan je tudi duhovno bogat kristjan … je prepričan Branko Cestnik
kako in kaj odgovoriti tistim, ki jih motijo reklame v Ognjišču? … mnenje odgovornega urednika Boža Rustje
kako krst omogoča Kristusu, da živi v nas … papež v svoji katehezi o krstu
pred 60-leti je umrl Franc Ksaver Lukman, profesor dogmatike in prevajalec spisov cerkvenih očetov …
novinar, urednik in ustvarjalec spletnega medija spletnicasopis.eu je dober poznavalec medijev … opozarja na nekaj pomembnih vidikov v zvezi z volitvami
o zlatem jubileju romanja invalidov, bolnikov in starejših na Brezje … v sliki in besedi
kam peljati otroke na počitnice … če želite nekaj zanimivega in poučnega, se zapeljite na Goričko … v kraje, kjer je pred tremi milijoni let bruhal zadnji slovenski vulkan …
ali ste vedeli, da so v našem telesu tudi celice ubijalce, ki odstranjujejo tiste sebične … rakave ….
kdo se pri nas res zavzema za slovenstvo?
kako se pripraviti na poročni dan, kako izpeljati vse potrebno – o organizaciji poročnega dne v temi meseca (Mladinska priloga)
sedemnajstletna Klara sprašuje, kaj naj stori, ker njen fant na zabavah spije veliko alkohola in kako naj ravna v tem primeru …
razmislek za fante: katerih področij svojega življenja se preveč oklepaš … in za punce: katero zamero že dolgo gojiš v sebi? …
druženje slovenskih in poljskih glasbenikov v Zavodu sv. Stanislava – intervju s profesorjem glasbe Damijanom Močnikom …
imam 422 prijateljev in vendar sem osamljen … kaj so povezave med ljudmi, … kaj so namišljeni prijatelji … ali smo res popolni tujci …
Lea Sirk se je vrnila z Evrosonga … s svojo energijo je osvojila staro celino … njeni vtisi …
kaj vemo o Uredbi o varstvu osebnih podatkov, ali vemo s čim se strinjamo, ko potrdimo nadaljnje sodelovanje …
novi Maščevalci so bili eden najbolj težko pričakovanih filmov letošnjega leta … doslej že več kot poldruga milijarda dolarjev zaslužka … ali tudi zgodba navdušuje?
nekaj več o pomembnih vitaminih in mineralih, o njikhovih nalogah v telesu in … živila, v katerih jih najdemo
bi si morda danes za kosilo radi privoščili zelenjavni pastičo …morda z rikoto in baziliko – poglejte kako ga pripravlja šef Valerio
pa tudi razgibati se bo treba, vsaj kakšen dan v mesecu … tokrat predlagam izlet v Karavanke …na Vajnež, ki je Stolov sosed …
kako je potovati z majhnimi otroki … ali je to zelo naporno, zanje koristno … družina Pezdir se je odpravila po romarskih svetiščih zahodne Evrope
sveti Vid je pri nas eden najbolj češčenih svetnikov … ali veste, koliko “Vidovih cerkva” je raztresenih po naši domovini
Indijanček je spet eno ušpičil … tu je še križanka, morda kakšen res “smešen” vic in še kaj
poglejte

pripravlja MČ

Urednikova beležnica junij 2018

Napisal marko na 29. maja 2018. Objavljeno v Beležnica.

V juniju bo za našo revijo pomembna tretja sobota (16. 6.), ko bo potekalo jubilejno romanje bolnikov, invalidov in starostnikov na Brezje. O polstoletni zgodovini romanj govori tokratna priloga, v kateri so na kratko v besedi in podobi predstavljena vsa dosedanja romanja.

Tudi gosta meseca govorita o romanjih v slovensko narodno svetišče Marije Pomagaj. Spregovorita o tem, da sodobni človek, za katerega sociologi trdijo, da se oddaljuje od vere, rad obišče božjepotna svetišča, da se navžije miru in doživi sprejetost in razumevanje. Brezje so ena od mnogih božjih poti, ki jo radi obiščejo Slovenci in tujci. Med množičnimi romanji zavzema posebno mesto tudi romanje bolnikov in invalidov.

Pismo meseca pa je izpoved dekleta, ki že nekaj let na omenjenem romanju sodeluje kot pomočnica. Zatrjuje, da jo pomoč drugim osrečuje in tako pomoč priporoča tudi drugim. Naj njena izkušnja, ki jo je opisala v pismu, navdihne tudi letos številne prostovoljce, ki so vabljeni kot pomočniki na Brezje. Več o tem si lahko preberete na str. 30.

Veseli smo, da ste tako lepo sprejeli našo ponudbo za krst, obhajilo in birmo. Vaša številna naročila nam vlivajo pogum in nas spodbujajo k še bolj zavzetemu delu. Junija potekajo še obhajila in birme, zato vas vabimo, da si ponovno ogledate našo ponudbo za prve zakramente na spletu (http://knjigarna.ognjisce.si/) ali pa v posebni prilogi, ki je priložena majskemu Ognjišču. Majhen izbor knjig in, upamo, tudi idejo za obdarovanje ob prvih zakramentih smo vam pripravili na str. 103.

Za tisk smo pripravili “izbor iz rubrike Indijanček”, ki je nekakšen “zaščitni znak” naše revije. Številne generacije najmlajših (in ne samo nje) so rastle ob njem in vsak mesec spremljale duhovite dogodivščine prvotnega prebivalca Amerike, ozaljšanega s perjanico. Ta duhoviti strip je za mnoge ena prvih stvari, ki so jih pogledali v naši reviji. Sedaj bo 100 najboljših izšlo v posebni reviji z nekaj spremnega besedila: kje se je rodil Indijanček, kdo je njegov ‘oče’ in kako smo ga posvojili pri Ognjišču.

Naj vas ob tem spomnimo na doslej izdani reviji. Prva je namenjena mladim z naslovom Rad te (se) imam, druga, Radost zrelih let pa starostnikom. Obe sta še na voljo in sta koristno branje ter izredno praktično darilo.

Prav tako smo pripravili za tisk prvo knjižico s spodbudnimi mislimi Vzemi si čas. Tej bodo sledile še druge. Te knjižice so nekakšne sestrice zbirke Moje čestitke, ki ste jo zelo lepo sprejeli in jih radi pridenete k darilom za rojstni dan, za god, ob zakramentih (krst, obhajilo, birma, poroka), pa tudi ob zahvali ali izražanju sožalja.

Novost v slovenskem prostoru je knjiga Karla Bedernjaka o krščanskem odnosu do živali – Etološka etika. Avtor poudarja da mora človek svojo etično in moralno odgovornost pokazati tudi v odnosu do živalskega sveta. Druga skrajnost pa je malikovanje živali in pretirano ukvarjanje z njimi, ki meji že na mučenje. Knjiga ponuja odgovore na vprašanja kako smemo ravnati z živalmi in ostati kristjani. Več o knjigi na str. 114.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str. 4.

Svetova nista dva, svet je eden (5)

Napisal marko na 28. maja 2018. Objavljeno v MP Ucinki IKT.

Vse večja vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v vsakdanjem življenju je privedla tudi do novih oblik nasilja med otroki in najstniki. Pri tem je bistveno, da se je nasilje iz šol, igrišč, ulic … preselilo ali bolje rečeno razširilo tudi na svetovni splet. V praksi to pomeni, da nasilje nikoli ne preneha, saj mu zaradi načina delovanja IKT žrtev ne more ubežati niti v fizično oddaljene niti najbolj intimne kraje, kot je dom. Da, nasilneži in izsiljevalci sedaj vstopajo tudi v stanovanja in celo v otroške sobe. Njihovo prisotnost namreč določa domet internetne povezave. Poleg tega se spletno nasilje od tradicionalnega razlikuje tudi po hitrosti, s katero se širi nasilna vsebina, in po potencialno neomejenem številu ljudi, ki ga lahko izvaja.
Spletno nasilje se pojavlja v različnih oblikah, izmed katerih sta med današnjimi otroki in najstniki najbolj razširjena medvrstniško nasilje (angl. cyberbulling) in maščevalna pornografija (angl. revenge pornography). Maščevalna pornografija je vrsta spolnega nasilja in je ena izmed najhujših oblik spletnega nasilja, saj žrtev do skrajnosti poniža, ji odvzame dostojanstvo in družbeni ugled. Z njenimi posledicami se težko soočajo že odrasli, kaj šele otroci. Zato strokovna literatura v primeru maščevalne pornografije pa tudi dolgotrajnega medvrstniškega spletnega nasilja med mlado populacijo vse bolj izpostavlja povečano tveganje za samomor. Zgodba, ki jo predstavljam v nadaljevanju, je eden izmed najbolj odmevnih primerov spletnega nasilja, ki se je končalo skupaj z žrtvinim življenjem.

OBIČAJNA NAJSTNICA
Amanda Todd je živela v mirnem in urejenem kanadskem predmestju. Takšnem, kot jih poznamo iz hollywoodskih filmov. Starša sta bila prepričana, da je v tem okolju varna pred nevarnostmi sodobne družbe. Njeno internetno življenje se je pričelo popolnoma nedolžno, kot večina trinajstletnic je tudi ona imela sanje o uspešni pevski karieri, zato je posnetke objavljala na svojem kanalu na Youtubu. Pela je zelo dobro, kar so potrjevali tudi pozitivni komentarji, ki jih je prejemala od spletnih gledalcev. Takšno odobravanje ji je dajalo potrditev in želeno pozornost, ki ju med vrstniki ni bila deležna. Obenem pa jo je spodbujalo k nadaljevanju tega početja.

INTERNET POSTANE AMANDIN ODER
Na določeni točki svoje spletne pevske kariere je Amanda želela narediti korak naprej, in sicer nastopati v živo preko spletne kamere. Glede tega sta starša, ki sta bila takrat že ločena, imela nasprotujoči si mnenji. Mama nikakor ni hotela pristati na to, da bi Amanda imela lastno kamero, oče pa v tem ni videl nič slabega. Ravno nasprotno, prepričan je bil, da bo s kamero internet postal njen oder. In ji jo je kupil. S tem je Amanda vstopila v svet videoklepetalnic, kjer se srečujejo ljudje s celega sveta. Vsak s svojim razlogom, motivom, zgodbo, težavo … Njena soba se je spremenila v globalno koncertno dvorano. Pozornost njenega občinstva se je premaknila od zvoka k vizualni podobi in v središče je stopilo njeno telo. Amandini nastopi v video klepetalnicah so izzvali odobravanje in postajala je vse bolj navdušena nad lastno spletno podobo. Zaradi uspehov na internetnem odru je postajala tudi vse bolj drzna. Neke noči, ko je njen nastop gledalo 200 ljudi, je sprejela odločitev, ki jo je preganjala do konca življenja.

Medvrstniško spletno nasilje je agresivno, namerno dejanje ali ravnanje, ki ga nad žrtvijo izvaja skupina ali posameznik preko IKT. Takšno nasilje se pojavlja v različnih oblikah, med katerimi so najpogostejše: norčevanje, žaljenje, ustrahovanje, opravljanje, izsiljevanje, grožnje. Če se ti zgodi, da postaneš žrtev spletnega nasilja, ne odgovarjaj na sovražna, izsiljevalska ali žaljiva sporočila, shrani jih kot dokaz nadlegovanja in – najpomembnejše – o tem povej odrasli osebi, ki ji zaupaš.

SPOLNO NASILJE NAD AMANDO
Amanda se je zelo vživela v spletni nastop, tako močno, da je v zanosu za trenutek dvignila majico, pod katero ni imela ničesar. Teh nekaj sekund je bilo dovolj, da jo je eden izmed gledalcev ujel na zaslonsko sliko. Čez nekaj dni je prejela fotografijo in sporočilo, pod katerim je bil podpisan Tyler Boo. Zahteva je bila kratka in jasna, še ena predstava, fotografija bo izbrisana in nato sva zaključila. V nasprotnem primeru bo fotografija poslana prijateljem, sošolcem in sorodnikom. Amanda se je takšnemu izsiljevanju uprla in zahteve ni izpolnila. Izsiljevalec je grožnjo uresničil, fotografijo objavil na pornografski spletni strani, povezavo pa posredoval vsem njenim facebook prijateljem in mami. Amandina mama je z dogodkom takoj seznanila policijo, vendar zaradi drugih prioritet primera niso preiskovali.

DEKLE NA SLIKI
Amanda je v trenutku postala dekle na sliki. Njen ugled je bil uničen in samopodoba popolnoma porušena. V šoli so jo pričeli zmerjati z različnimi vzdevki, prejemala je nespodobna povabila, sošolci in prijatelji so se je izogibali. Medvrstniško nasilje jo je spravilo v hudo stisko, obenem pa ni imela sogovornika. Izsiljevalcu je popustila in misleč, da se bodo težave končale, izvedla predstavo. Vendar Tylerja Booja to ni ustavilo. Hotel je še, v nasprotnem primeru bo razširil posnetke po celem mestu. Amanda je tudi tokrat popustila.

SENCA IZ PRETEKLOSTI
Od zadnje zahteve Tylerja Booja je minilo eno leto. V tem času se je Amanda preselila v drugo mesto, kjer je ni nihče poznal, niti ni ničesar vedel o njeni preteklosti. Ravno ko se ji je življenje uredilo, se je izsiljevalec ponovno oglasil. Tokrat je zahteval tri petnajstminutne predstave. Amanda mu je odgovorila z izzivom, naj pride osebno iskat, kar želi, če ga seveda ni preveč strah. Tyler Boo je odreagiral, kot je najbolje znal. Na Facebooku je ustvaril lažni profil in se pod pretvezo, da prihaja na šolo kot nov učenec, povezal z Amandinimi prijatelji ter sošolci. Ko je pridobil 280 prijateljev, je profilno fotografijo zamenjal s slavno fotografijo. Amandi se je ponovno sesul ves svet.

V večini primerov se maščevalna pornografija razvije iz sekstinga. Izraz označuje pošiljanje fotografij golih delov lastnega telesa prek MMS sporočil ali spletnih aplikacij. To početje je priljubljeno predvsem med najstniki. Včasih se zgodi, da so fotografije, ki so bile namenjene le določeni osebi (npr. fantu/punci) iz različnih razlogov (npr. prekinitev zveze, postavljanje pred prijatelji) poslane naprej drugim osebam. V takšnem primeru govorimo o maščevalni pornografiji. Izpostaviti je treba, da je širjenje fotografij gole mladoletne osebe kaznivo dejanje širjenja otroške pornografije.

S. O. S.
Zaradi kombinacije maščevalne pornografije, spletnega izsiljevanja in medvrstniškega nasilja je Amanda zbolela za depresijo ter pričela s sampoškodovalnim vedenjem. Plenilec jo je počasi uničeval s pomočjo njene okolice. Ker se je počutila ponižano, se je socialno izolirala. Večino časa je preživela doma, sama z mislimi … V enem izmed dnevniških zapisov iz tistega obdobja pravi, da vsak dan joče, dokler ne zaspi, ker jo to dogajanje tako močno boli. V septembru 2013 je posnela in na Youtubu objavila devetminutni video (ki je še vedno dostopen) z naslovom Moja zgodba: borba, medvrstniško nasilje, samomor in samopoškodovanje, v katerem je preko kartic z napisi (iz)povedala svojo zgodbo. Kot pred dvema letoma je tudi tokrat od spletnega občinstva prejemala sporočila podpore, razumevanja in sočustvovanja. Vendar je niso dvignila, napolnila s samozavestjo ali popravila samopodobe. Amanda je 10. 10. 2013 na svojem domu sprejela odločitev, da konča življenje. Stara je bila 15 let.

ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI
Zgodbo Amande Todd sem izbral, ker je šolski primer nastanka in poteka spletnega spolnega nasilja ter njegove nadgradnje v kombinacijo spletnega in fizičnega medvrstniškega nasilja. Brez težav bi lahko namesto Amande izbral katerega izmed mnogih primerov slovenskih najstnikov, ki je imel srečnejši konec. A zaradi občutljivosti tematike in s tem povezanega varovanja zasebnosti sem raje ostal pri žrtvi, ki se je sama odločila, da spregovori o tem, kar se ji je dogajalo. Poleg tega smo ljudje veliko bolj dojemljivi za sporočila, ki jih prinašajo tragični dogodki. In ker je sporočilo tega prispevka zelo pomembno, sem se namenoma odločil za žalosno zgodbo. Charlie Chaplin je v nekih drugih časih in kontekstu izrekel naslednjo misel: »Moja bolečina je morda nekomu razlog za smeh. Toda moj smeh ne sme biti nikoli nikomur razlog za bolečino.« Ko naslednjič na spletu naletiš na vsebino, ki je do koga žaljiva, se spomni nanjo.

Amandi je uničil življenje moški, ki je živel na Nizozemskem. Pripadal je internetni subkulturi Capperjev, ki na spletu prežijo na najstnice ter jih z različnimi (psihološkimi) prijemi in zvijačami pripravijo do tega, da pokažejo svoje golo telo pred spletno kamero, nato pa naredijo zaslonsko sliko. Takšne fotografije jim služijo kot statusni simbol v njihovi skupnosti, obenem pa so tudi predmet spletnega izsiljevanja žrtev (sextortion). Izsiljevanje se seveda nikoli ne konča in žrtev se ujame v zanko, iz katere skoraj ni rešitve. Policijska preiskava je odkrila, da je Tyler Boo v tistem času, ko je izsiljeval Amando, uporabljal 90 lažnih imen, upravljal 86 facebook profilov in preko njih hkrati izsiljeval 75 najstnic po celem svetu.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 5, str. 80-81.

Avtor: marko

Nastavitve zasebnosti

Funkcionalni piškotki

Nastavitveni piškotki

Statistics

Marketing