Hugo
Ime Hugo je med imeni v Sloveniji na 637. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2008 poimenovanih 87 (1971: 126; 1994: 87) oseb. Različice imena Hugo so: Hubert (2008: 123), Hugon (7), Ugo (19).

God:
- 9. februar
- 9. april
- 20. april
- 22. april
- 11. maj
- 10. avgust
- 15. november
- 17. november
Ime Hugo je po izvoru nemško. Je skrajšana oblika iz imen, ki se začenjajo s Hug-, npr. Hugbald, Hugbert, Hugifried, Hugihart, Hugimar, Hugold, Hugwin, Hugiwulf. Sestavina Hug- v teh imenih je iz starovisokonemškega hugu ‘um, razum, pamet’. Skrajšane oblike iz istih imen kot Hugo so Hubert iz Hugbert, latinizirano Hubertus, Hubo iz Hugbert ter Hufo iz Hugifried.
Hugo je ime več svetnikov: 22. aprila Hugo Grenobelski, škof (u. 1132), 9. februarja Hugo Belgijski, opat (u. 1164), 28. aprila Hugo Clunyjski, Veliki, francoski opat (u. 1109), 1. apr. Hugo, francoski opat (u. 1194), 16. novembra Hugo Linkolnski, angleški opat (u. 1200). Hugo Grenobelski je pokopan v stolnici v Grenoblu. Velja za zavetnika proti glavobolu.
Hugo se je imenoval zgodnjesholastični matematik Hugo von Saint Victor. Hugo je v francoščini tudi priimek. Imel ga je npr. francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo.
Ime Hugo je tudi v nemškem pogovornem izrazu Hugo Leichtsinn (dobesedno: ‘lahkomiselni Hugo’) v pomenu ‘figura, s katero se opozarjajo vozniki na previdno vožnjo’. Po funkciji mu je blizu avstrijski Inspektor Vinzenz iz okrožja Voitsberg na Štajerskem, plastični policist, ki ga postavljajo ob cestah in križiščih.









Koral je enoglasno liturgično petje katoliške Cerkve; nastalo je v času zgodnjega krščanstva, nato se je širilo in bogatilo vse do poznega srednjega veka. Koral vsebuje prvine judovske bogoslužne glasbe in grške klasične glasbe. Za utemeljitelja korala velja papež sv. Gregor Veliki (+ 604), ki je bil vsestransko izobražen in velik glasbenik. Dal je zbrati obsežno gradivo cerkvenih koralnih napevov, prikladne je sprejel, neprimerne izločil. Po njem se koralno petje imenuje gregorijanski koral. Vse speve cerkvenega leta je dal zapisati v knjigo, ki se imenuje antifonarij. Uredil je tudi mašno liturgijo. Koralno petje blago deluje zato, ker je poudarjena notranja, duhovna vsebina. Koralno petje danes gojijo predvsem redovniki benediktinci. Po cerkvenih navodilih naj bi imelo pri obredih prvo mesto “gregorijansko petje kot svojevrstno za rimsko bogoslužje”. Pri slovesnih mašah se v koralnem napevu poje Slava, mašne prošnje, hvalospev, očenaš. Čudovit je napev velikonočne hvalnice (Exultet), ki se poje na velikonočno vigilijo. (sč)