Avtor: wp.adm26

Med najpogostejšimi imeni v Sloveniji je ime Martin na 25. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 s tem imenom poimenovanih 9.037ꜜ (2007: 9.398; 1994: 10.079; 1971: 11.129) oseb. Precej manj pogoste so bile različice imena Martin: Mart (2016: 12 oseb), Tin (2016: 327; 2007: 192; 1994: 53), Tine (2016: 1.474ꜛ – 138. mesto; 2007: 1.057 – 160. mesto; 1994: 652; 1971: 161), Tino (2016: 39; 2007: 28; 1994: 10). Večinoma samo klicne so bile oblike Tinče, Tinček in Tinko. Različice z začetnim T- so lahko nastale tudi po krajšanju iz imena Valentin. Ženska oblika imena Martin je Martina (2016: 7.542ꜜ; 2007: 7.772; 26. mesto; 1994: 7.818; 1971: 4.262). Njena manjšalna oblika je Martinka (45). Po krajšanju so iz imena Martina nastale naslednje skrajšane in tvorjene oblike, ki pa so lahko nastale tudi iz imena Valentina: Tina (2016: 7.762ꜛ – 24. mesto; 2007: 7.427- 28. mesto; 1994: 5.929; 1971: 56), Tinca (48), Tinka (2016: 248ꜛ; 2007: 208), Tinkara (2016: 1.447ꜛ – 159. mesto; 2007: 758 – 214. mesto; 1994: 114; 1980: 54).

God:

• 12. januar
• 31. januar
• 20. marec
• 13. april
• 8. maj
• 3. avgust
• 17. september
• 24. september
• 7. oktober
• 3. november
• 11. november

Ime Martin izhaja iz latinskega imena Martinus. To je izpeljanka iz latinskega Martius, podobno Marcialis, oba v pomenu ‘Martov’ oziroma ‘pripadajoč bogu vojskovanja Martu’. V zvezi s bogom Martom je npr. izraz marec iz Martius mensis, tj. ‘Martov mesec’.

Ime Martin je pri nas izpričano v najstarejših listinah, priimek Martinčič pa je že v goriškem uradu leta 1523: Ruprecht Martinzitsch, župan v Ravnici. Ostali priimki iz imena Martin so: Martin, Martinec, Martinak, Martinc, Martini, Martinič, Martinjak, Martinšek.

Martin je ime mnogih svetnikov. Najbolj znan je Martin, škof iz Toursa. Velja za apostola Galije, danes Francije, je zavetnik nemških mest Mainza in Erfurta ter vojakov in zakonskih mož. Umrl je leta 397 (v koledarju 11. novembra).

V koledarju pa so še:

• Martin od sv. križa, sv., † 1203, duhovnik, biblicist in regularni kanonik v Leonu v Španiji (12. januar)
• Martin, Janez in Lucija, sv., † 1862, mučenci na Kitajskem (19. februar, god 15. januar)
• Martin, sv., † 1147, duhovnik in mučenec na Portugalskem (31. januar)
• Martin iz Brage, sv., † 579, cerkveni oče (20. marec)
• Martin I., sv., † 656, papež in mučenec (13. april)
• Martin, sv., 6. st., opat v Clermontu v Franciji (13. april)
• Martin, sv., 6. st., opat v Akvitaniji (8. maj)
• Martin, sv., † ok. 580, menih na Monte Massicu v Kampaniji (Italija) (3. avgust)
• Martin iz Finojose, sv., † 1213, opat in škof (17. september)
• Martin Cidis, sv., † 1152, cistercijanski opat v Španiji (7. oktober)
• Martin Porres, sv., † 1638, ranocelnik in vzornik socialne pravičnosti (3. november)

V Sloveniji je 78 cerkva sv. Martina. Po teh cerkvah so nekateri kraji dobili ime Sv. Martin, Šmartno, Martjanci.

Praznik sv. Martina, tj. Martinovo ali Martinje, v Ziljski dolini tudi šmarčica, pri Pleteršniku sumarčica, je bil nekoč, deloma tudi še danes, eden od najpomembnejših ljudskih praznikov. Na Martinovo so se ljudje veselili dobre letine in slavili konec sezonskega dela. V dobi tlačanstva je bil to čas za oddajo dajatev. Proslavljanje pridelka, zlasti vinskega, s pojedino na Martinovo nedeljo ali martinovanje je tudi čas, ko se novi mošt spremeni v novo vino.

Po sv. Martinu se mesec november narečno imenuje martinščak, tudi martovščak. Sicer pa je Martin tudi v vremenskih pregovorih: Če je na sv. Martina dan grdo in oblačno vreme, bo lepa zima. Kakršen je martovšek, tak je sušec mesec.

Najbolj slaven slovenski Martin ob sv. Martinu je Levstikov Martin Krpan.

Ime Jera je med ženskimi imeni v Sloveniji na 379. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 239 (2008: 236; 1994: 282; 1971: 568) oseb. Med različicami je bila najpogostejša tvorjenka na  ica Jerica (921; 2008: 929; 1994: 1033; 1971: 1111), manj pogoste ali redke pa Jedert (2010: 26), Jederta (6), Jedrt (7), Gera (35), Gerda (9), Gerta (15), Gertruda (66), Gertrud (9), Jerca (299; 2008: 280; 1994: 125), Trauda (8), Traudi (9), Travda (zelo redko), Truda (32).

God:

• 17. marec
• 16. november

Ime Jera izhaja iz imena Gera, ki je skrajšana oblika imena Gertruda. Po glasovnem preoblikovanju začetnega Ge- v Je  kot iz Gera v Jera so iz imena Gertruda in različic Gertrud, Gertraud nastala imena Jedert, Jedrt, Jederta, samo po krajšanju pa imena Gerda, Gerta ter Truda, Trude, Trudi, Trauda, Traude, Traudi, po tvorbi na  ica Traudica. Ime Gertruda je po izvoru nemško in je zloženo iz starovisokonemških besed gēr ‘kopje’ in trūt ‘ljub, zvest’.

Ime Jerica z različico Jerca je po nastanku manjšalnica imena Jera in je tvorjena s priponskim obrazilom  ica( ca). Manjšalnost imena Jerica se s pogosto rabo izgublja, kar velja tudi za nekatera druga pogosta imena na  ica, npr. Anica, Danica, Dušica, Milica.

Ime Jerica je znano iz slovenske ljudske pesmi kot sirota Jerica.

Jera oziroma Jedrt je ime svetnic: Jedrt Nivelska, opatinja iz 7. stoletja (v koledarju 17. marca) in Jera Velika, iz Helfte, ki je umrla okrog leta 1302 (v koledarju 16. novembra). Spomladanska sv. Jera velja za zavetnico proti mišji in podganji zalegi, proti vročini, za poljske pridelke, prenočišča, potnike, vdove. Je znanilka pomladanskega dela na prostem, kar kaže pregovor Če ne prej, na sv. Jedrti dan gotovo gorka sapica pripihlja.

Patrik je med moškimi imeni v Sloveniji na 168. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2004 s tem imenom poimenovanih 931 oseb. Statistika tudi kaže, da je 745 tako poimenovanih oseb dobilo to ime po letu 1991. Manj pogosta je pisna različica Patrick (245 oseb, 326. mesto). Tudi večina od teh, tj. 169, je ime Patrick dobila po letu 1991. Zelo redki sta različici Patric (9) in Patricij (17). Precej pogostejša je ženska oblika Patricija (1939 oseb, 128. mesto, po letu 1991 kar 1099) s precej manj pogosto različico Patricia (277, 335. mesto). Zelo redki sta različici Patriša (5) in Patrizia (36). Kot je razvidno iz statističnih podatkov, sta imeni Patrik in Patricija v zadnjem obdobju precej v modi.

God:

• 17. marec

Ime Patrik izhaja iz irskega imena Patrik, to pa iz latinskega Patricius, slovensko Patricij. Latinsko Patricius povezujejo z latinskim pridevnikom patricius v pomenih ‘patricijski, plemenit; patricij, rimski plemič po rodu’ (tj. po očetu, prim. latinsko pater oče). Ženska oblika imena Patricius je Patricia in iz tega izhaja slovensko ime Patricija. Različica Patriša je nastala po angleškem izgovoru imena Patricia, različica Patrizia pa je zapisana po italijansko.

V koledarju je 17. marca Patrik († 461), apostol in svetnik Irske. Njegova zasluga je, da je na Irskem pokristjanjevanje potekalo brez nasilja in odpora. Iz samostanov, ki jih je ustanovil sv. Patrik, so prišli menihi kot misijonarji tudi v Karantanijo. Po blagem pristopu pri širjenju krščanstva v Karantaniji je bil znan sv. Modest, imenovan tudi apostol Karantanije (v koledarju 31. marca). Kot svojega namestnika ga je okrog leta 755 med Slovence poslal salzburški škof sv. Virgil, ki je prišel kot misijonar z Irskega.

Ime Herbert je med moškimi imeni na 706. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Herbert poimenovanih 73 (1971: 122; 1994: 103) moških oseb. Različica imena Herbert je Heribert, skrajšani obliki Heri, Herko, ki sta zelo redki. Možna skrajšana oblika imena Herbert je Bert (2012: 28) z različicama Berti (9) in Berto (31). Ženska oblika imena Herbert je Herberta, skrajšano Hera, možna skrajšana oblika pa je Berta.

God:

• 16. marec

Ime Herbert izhaja iz nemškega imena Herbert, to pa iz starejšega Heribert, Hariberaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed heri ‘množica, vojska’ in beraht ‘bleščeč, slaven’. Druga sestavina imena Herbert – bert – je zelo pogosta v nemških zloženih imenih, npr.: Agilbert, Amalbert, Dagobert, Engelbert ter Bertram, Bertold. Sestavina bert se lahko v imenih zamenjuje z enakopomenskim mar, tj. Bodobert : Bodomar, Adalbert : Adalmar, Volkbert : Volkmar. Prvo sestavino imena Herbert, tj. heri, imajo še nemška imena Hermann, Herleif, Herward, Herwin idr. Ime Herbert je v francoščini Aribert, Hébert, v italijanščini Ariberto, Cariberto, Erberto. Nemška skrajšana oblika imen Herbert in Heribert je Harro. Ime Bert je lahko tudi skrajšana oblika imena Albert in drugih imen s sestavino bert.

V koledarju je 16. marca Herbert, nemški škof († leta 1021). V zvezi z njim je treba omeniti glavnik svetega Heriberta, slonokoščen karolinški izdelek (2. polovica 9. stol., Köln). Spredaj ima relief Križanja, na hrbtni strani pa dvojno akantovo vitico, ki predstavlja arbor vitae (= drevo življenja).

Klemen je med moškimi imeni v Sloveniji na 42. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Klemen poimenovanih 6.145 (2004: 5.646) oseb. Zanimanje za to ime se je zelo povečalo po letu 1970 in je do danes samo še naraščalo. Zato za ime Klemen lahko rečemo, da je modno. Zelo redka je različica Klement (2016: 22 oseb). Pogostejša od te je ženska oblika Klementina (2016: 454; 2004: 441 oseb).

God:

• 15. marec
• 27. maj
• 27. julij
• 23. november

Ime Klemen z različico Klement izhaja iz latinskega imena Clemens. To povezujejo z latinskim clemens, v rodilniku clementis, v pomenih ‘mil, krotek, pohleven, nežen’. Različica Klement je nastala po podstavi odvisnih sklonov Clement-, prav tako ženska oblika Klementina, ki je tvorjena s priponskim obrazilom ‑ina.

Iz imena Klemen so nastali priimki Klemen, Klemenc, Klemenčič, Klemenšek, Klement, Klemše.

Ime Klemen so pogosto imeli papeži in tudi več svetnikov. Najbolj znan je Klemen Rimski, papež in tretji naslednik apostola Petra. Umrl je kot mučenec na Krimu leta 97 (v koledarju 23. novembra). Njegove relikvije sta našla slovanska apostola Ciril in Metod in jih prek slovenskega ozemlja nesla v Rim. Svetnik je tudi učenec Cirila in Metoda Kliment Ohridski (v koledarju 27. julija). Marčni sveti Klemen je Klemen Marija Dvoržak (1751–1820), duhovnik, redemptorist. Po pregnanstvu iz Poljske je postal “apostol Dunaja”. Pod njegovim vplivom se je študent prava Friderik Baraga odločil za duhovniški in misijonarski poklic. Papež Pij X. ga je leta 1909 proglasil za svetnika (v koledarju 15. marca). Je drugi zavetnik Dunaja. Ker je bil njegov prvi poklic pek, velja za zavetnika pekov.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Matilda na 105. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 2478 oseb. Možna skrajšana oblika je Tilka (119).

God:

• 14. marec
• 10. april
• 19. november

Ime Matilda izhaja iz nemškega imena Mathilde, ki ima različico Mechthild. Nemški imeni razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed maht ‘moč, sila’ in hiltja ‘boj’. Po pomenu in sestavi obeh sestavin je imenu Matilda enako nemško žensko ime Meinhild ali Meinhilde, po prvi sestavini pa moška imena Meinhard, Meinolf, Meinrad ter ženski Meinharde in Meinrade. Vsa ta imena imajo prvo sestavino iz starovisokonemškega magan ‘moč, sila’. Skrajšane oblike nemških imen Mathilde in Mechtild so Thilde, Tilde, Tilla, Tilli, Tilly, dolnjenemško Metta.

V koledarju so 14. marca Matilda, nemška kraljica, žena Henrika I. in mati cesarja Otona I. († 968), 10. aprila Mehtilda iz Helfta, nemška redovnica († 1283), 19. novembra Matilda iz Hackeborna, nemška opatinja († 19. nov. 1299).

V slovenščini je Matilda tudi poimenovanje za smrt, npr. matilda ga je pobrala ‘umrl je’, poljubiti matildo ‘umreti’. V avstralski angleščini Matilda, tudi matilda, pomeni ‘potovalna delavska cula; torba, potovalka’, izraz to waltz Matilda pa ‘nositi potovalno torbo; potovati po cesti’. Motivno blizu slovenski matildi je avstralska poplesavajoča Matilda, ki jo imajo za neuradno avstralsko himno, nastalo leta 1895.

Ime Patricija oziroma Patricia je latinskega izvora, in sicer ženska oblika imena Patricius, ki izhaja iz latinske besede patricius ‘patricijski, plemenit’. Beseda bi lahko prihajala tudi od besede patria, patrius v pomenu rojstni kraj, domovina (tudi očetova, rodna, družinska, domača), čeprav je verjetnejša prva razlaga …

God:

• 13. marec

Ženske oblike imena so: Patricia, Patriša, Patrišia. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Patricija: 2.073. Med vsemi ženskimi imeni pa je to ime po pogostosti uporabe uvrščeno na 112. mesto. V koledarju je na današnji dan Patricija, mučenka iz Nikomedije, ki je umrla v prvih stoletjih skupaj z Modesto in Macedonijem.

Ime Maks je med moškimi imeni v Sloveniji na 102. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.359 (2011: 1.776; 2008: 1.584; 1994: 1.268; 1971: 3.398) oseb. Primerjalni podatki kažejo, da se po daljšem upadanju zanimanje za ime Maks v zadnjem desetletju povečuje, in to verjetno tudi zaradi mode kratkih imen. Različice imena Maks so: Maksimilijan (2016: 326; 2011: 383), Maksimiljan (2016: 983; 2011: 1.089), Maksim (2016: 210; 2011: 126). Ženske oblike: Maksa (18) in Maksima (20), Maksimilijana (14), Maksimiljana (113).

God:

na god sv. Maksima:

• 8. januar
• 19. februar
• 8. april
• 9. april
• 12. april
• 14. april
• 28. april
• 5. maj
• 14. maj
• 29. maj
• 11. junij
• 25. junij
• 13. avgust
• 20. avgust
• 27. november

na god sv. Maksimijana:

• 8. januar
• 22. februar
• 3. oktober

na god sv. Maksimilijana:

• 12. marec
• 14. avgust
• 26. avgust
• 20. september
• 12. oktober

na god sv. Maksimina:

• 25. januar
• 29. maj
• 15. december

Ime Maks je lahko skrajšana oblika iz imena Maksim (Maksimin) ali Maksimiljan (Maksimijan). Ime Maksim izhaja iz latinskega imena Maximus in se povezuje z latinskim pridevnikom maximus v pomenu ‘največji, zelo velik’. Tako približno ustreza vzdevku Veliki, ki so ga imeli številni vladarji, kot npr. Aleksander Veliki, Karel Veliki, Peter Veliki. Ime Maksimiljan z različico Maksimilijan izhaja iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom ‘posnemovalec, tekmec v ljubezni’. Zelo pogosta je njegova skrajšana oblika Emil.

Ime Maks se v koledarju uvršča k imenom: Maksim, Maksimijan, Maksimilijan in Maksimin

Maksimi so v koledarju:

• Maksim, sv., † ok. 514, škof v Paviji v Italiji (8. januar)
• Maksim, Teodat, Hezihij in Asklepiodot, sv., 4. st., mučenci vTrakiji (19. februar)
• Maksim in Timotej, sv., prva st., mučenca v Antiohiji (8. april)
• Maksim, sv., † 282, škof v Aleksandriji (9. april)
• Maksim, sv., † 434, škof v Carigradu (12. april)
• Maksim, sv., prva st., mučenec (14. april)
• Maksim, Dada in Kvintilijan, sv., 4. st., mučenci v Durostoru (28. april)
• Maksim, sv., † 350, jeruzalemski škof (5. maj)
• Maksim, sv., 3. st., mučenec v Aziji (14. maj)
• Maksim, sv., † po 390, emonski škof (29. maj)
• Maksim, sv., 4. st., škof v Neaplju v Italiji (11. junij)
• Maksim, sv., 5. st., škofvTurinu v Italiji (25. junij)
• Maksim, sv., † 662, spoznavalec in vodnik k duhovnemu življenju (13. avgust)
• Maksim, sv., 5. st., učenec sv. Martina v Toursu (20. avgust)
• Maksim, sv., † po 455, škof v mestu Riez v južni Franciji (27. november)

Maksimijani so v koledarju:

• Maksimijan, sv., † ok. 290, mučenec v Beauvaisu v Franciji (8. januar)
• Maksimijan, sv., 5. st., škof v Alžiriji (3. oktober)
• Maksimijan Puljski, sv., † 556, škof v Raveni (22. februar)

Maksimilijani so v koledarju:

• Maksimilijan, sv., 3. st.?, mučenec v Rimu (26. avgust)
• Maksimilijan, sv., † 363, mučenec v Antiohiji (20. september)
• Maksimilijan Celjski, sv., † 284 ali 305?, škof in mučenec (12. oktober)
• Maksimilijan iz Teveste in Peter iz Nikomedije, sv., † 295 in † 303, mučenca (12. marec)
• Maksimilijan Kolbe, sv., † 1941, minorit, mučenec (14. avgust)

Maksimini pa so  v koledarju:

• Maksimin, sv., † 363, mučenec iz sirske Antiohije (25. januar)
• Maksimin, sv., † ok. 347, trierski škof (29. maj)
• Maksimin, sv., 6. st., opat pri Orleansu v Franciji (15. december)

Moško ime Blaženko je izpeljanka od pridevnika blažen, pomen besede pa je srečen, nežen …. Ime je slovenski prevod imena Makarij, ki izhaja prek latinskega imena Macarius iz grškega imena Makarios, to pa iz grške besede makarios v pomenu ‘blažen, srečen’. Ime Makarij je na Slovenskem zelo redko. Na Hrvaškem pa je Blaženko pogosto ime, saj danes tam živi več kot 500 ljudi, ki se tako imenujejo. Njihov zavetnik je sv. Makarij in v seznamu svetnikov so štirje s tem imenom: 2. januarja je Makarij Aleksandrijski, opat († 394); 10. marca goduje Makarij Jeruzalemski, škof († 333); v koledarju pa je še mučenec Makarij iz Aleksandrije v Egiptu (8. december) in igumen samostana v Bitiniji († 850) (18. avgusta). Iz imena Makarij so nastali priimki: Mlakar, Makari, Kari, Makarovič in drugi. Zavetnik moške oblike Blaženko je tudi baskovski menih Beat (8. stol.), ki goduje 19. februarja.

God:

• 2. januar
• 19. februar
• 10. marec
• 9. december

Ženska izpeljanka Blaženka je tudi nastala iz pridevnika blažen, vendar kaže na vpliv češkega imena Blažena. Ime je zelo popularno pri Hrvatih, kjer se tako imenuje več kot 5000 oseb, prav tako je tudi med 100 najbolj priljubljenimi imeni v Srbiji. Pri Hrvatih je ime največkrat ženska oblika imena Blaž, ki je tudi njihov zavetnik (3. februar), sicer pa sta njihovi zavetnici tudi sv. Beatrika (17. avgusta), 8. in 29. marca pa goduje Beata.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Cita na 602. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 100 (2008: 101; 1994: 149) oseb. Različice: Felicita (50), Citka, Cita Elizabeta, Zita (2010: 35), Zita Irenka, Zita-Terezija.

God:

• 7. marec
• 27. april
• 23. november

Ime Cita je najbolj umestno razlagati kot skrajšano obliko imena Felicita. To izhaja iz latinskega imena Felicitas. Tako se je imenovala rimska boginja blaženosti. Ime razlagajo iz latinskega felicitas ‘rodovitnost, plodovitost; sreča, blaženost, uspeh’. Pomensko sorodna imena so Feliks, Felicija, Felicijan. Različica Zita izhaja iz italijanskega imena Zita. To razlagajo iz italijanskih besed zita, zitta, ki sta varianti besede citta ‘dekle, devica, deklica’. Zita je lahko tudi skrajšana oblika imena Terezija (tj. iz Terezita; prim. Zina, Zinka iz Terezina).

Cita se v koledarju uvršča k imenu Felicita (7. marca, 23. novembra), v koledarju pa je 27. aprila sv. Zita, devica, iz toskanskega mesta Lucca.