Izidor
31. 12. 2007 z imenom Izidor poimenovanih 952 (1971: 952; 1985: 1070; 1994: 1050) oseb. Statistični pregled po obdobjih kaže, da se je zanimanje za ime Izidor v zadnjih letih zmanjšalo. Med moškimi imeni je ime Izidor na 169. mestu. Zelo redke so bile različice Dorči (manj kot 5), Dore (6), Isidor (5), Izi (manj kot 5). Ženske oblike: Izidora (93), Dora (422), Dori (6), Dorica (142), Isidora (9), Isa (17), Iza (400). Različice Dorči, Dore in Dora, Dori, Dorica so lahko nastale tudi po krajšanju iz imen Teodor ter Doroteja in Teodora.
God:
- 4. februar
- 4. april
- 17. april
- 14. maj
- 15. maj
Ime Izidor izhaja iz grškega imena Isídōros, ki je zloženo iz imena egiptovske boginje Ísis, tj. Izida, in grškega dōron ‘dar’. Imenu Izidor je po pomenu in sestavi sorodno ime Teodor, grško Theódōros, zloženo iz grškega theós ‘bog’ in dōron ‘dar’.
Ime Izidor se kot sveti Izidor pastir in vojščak pogosto pojavlja v slovenskih ljudskih pesmih. Tako ima Štrekelj v prvi knjigi SNP kar 14 pesmi o sv. Izidorju iz različnih krajev Slovenije. Pesmi se začenjajo z verzom Svet’ Izidor je ovce pasel… Ta Izidor je sv. Izidor, kmet, španski svetnik iz 12. stoletja (v koledarju 15. maja). Velja za zavetnika kmečkega stanu, zemljemercev ter proti suši, za dež. Aprilski (4. aprila) Izidor je sv. Izidor Seviljski, škof in cerkveni učitelj (okrog 560 – 636). Bil je polihistor in je napisal delo v dvajsetih knjigah z naslovom Etimologija, v katerem je skušal podati celotno znanje starega veka iz vseh področij človekove dejavnosti in tudi vseh področij bogoslovja. Zelo si je prizadeval za vzgojo duhovščine, bil je svetovalec kraljev in knezov. Velja tudi za zavetnika interneta. V koledarju so še:
- Izidor, sv., † 856, menih v Kordobi v Španiji (17. april)
- Izidor Hijski, sv., 3. st., mučenec (14. maj)
- Izidor iz Peluzija, sv., † ok. 449, Egipt (4. februar)
- Izidor Seviljski, sv., † 636, škof (4. april)
Koral je enoglasno liturgično petje katoliške Cerkve; nastalo je v času zgodnjega krščanstva, nato se je širilo in bogatilo vse do poznega srednjega veka. Koral vsebuje prvine judovske bogoslužne glasbe in grške klasične glasbe. Za utemeljitelja korala velja papež sv. Gregor Veliki (+ 604), ki je bil vsestransko izobražen in velik glasbenik. Dal je zbrati obsežno gradivo cerkvenih koralnih napevov, prikladne je sprejel, neprimerne izločil. Po njem se koralno petje imenuje gregorijanski koral. Vse speve cerkvenega leta je dal zapisati v knjigo, ki se imenuje antifonarij. Uredil je tudi mašno liturgijo. Koralno petje blago deluje zato, ker je poudarjena notranja, duhovna vsebina. Koralno petje danes gojijo predvsem redovniki benediktinci. Po cerkvenih navodilih naj bi imelo pri obredih prvo mesto “gregorijansko petje kot svojevrstno za rimsko bogoslužje”. Pri slovesnih mašah se v koralnem napevu poje Slava, mašne prošnje, hvalospev, očenaš. Čudovit je napev velikonočne hvalnice (Exultet), ki se poje na velikonočno vigilijo. (sč)
Vse pohvale zasluži tvoja želja, da potem, ko si uspešno opravil vse, za kar si prišel v mesto, stopiš v cerkev in se zahvališ Bogu. Svojega lepega namena nisi mogel uresničiti, ker je bila cerkev zaklenjena. Nekdaj so bile (in na podeželju so povečini še) vse cerkve odprte od zgodnjega jutra do poznega večera. Takrat je bilo nekaj nezaslišanega, da si je nekdo drznil oskruniti Bogu posvečeni kraj. Danes pa cerkve niso varne pred vlomilci, ki delujejo ne samo ponoči, ampak tudi pri belem dnevu, zato so mnoge cerkve večji del dneva zaprte. Vse manj je mestnih cerkva, ki so lahko odprte, ker imajo zveste varuhe. To so ljudje, ki zavestno sprejmejo to nalogo. Tihi varuhi naših cerkva so tudi molivci, ki prihajajo tja ob različnih dnevnih urah. (sč)
Papež Frančišek je obdržal osnovne poteze grba, ki ga je izbral ob škofovski posvetitvi. Ščit modre barve obdajajo papeški simboli, ki jih je v svojem grbu imel tudi papež Benedikt XVI. Gre za papeško mitro med dvema prekrižanima ključema zlate in srebrne barve, ki sta povezana z rdečo vrvjo. V osrednjem delu ščita modre barve se nahajajo simboli reda, iz katerega je papež izšel, namreč iz Družbe Jezusove: gre za rumeno sonce z žarki, v njegovi sredini pa izpisan Kristusov monogram IHS rdeče barve. Iz črke H se dviga križ, oblikovan iz treh žebljev. Pod soncem se nahajata zvezda na levi strani ter na desni cvet narde in ne grozd, kot se zdi na prvi pogled. Zvezda simbolizira Devico Marijo, Kristusovo mater in Mater Cerkve, medtem ko cvet narde simbolizira sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. V španski ikonografiji je sv. Jožef običajno upodobljen z vejico narde v roki. Z obema simboloma je papež želel izraziti svojo posebno pobožnost do Device Marije in sv. Jožefa.
Javier ‘Chicharito’ Hernández, nogometaš angleškega nogometnega kluba Manchester United, vsako tekmo začne tako, da pade na kolena, razširi roke in s pogledom proti nebu zmoli molitev zahvale in prošnje Bogu. Medtem njegovi soigralci čakajo na sodnikov žvižg in poslušajo skandiranje navijačev. Mehičan Javier, star 24 let, v svojih intervjujih še poudarja, da ne gre za praznoverje, ampak da se želi vedno znova zahvaliti Bogu za vase, kar mu je podaril v njegovi uspešni karieri. Zase pravi, da je prepričan katoličan in da prosi Boga, naj varuje njegove soigralce pa tudi nasprotnike poškodb, saj so te najhujša stvar za vsakega športnika.