Skip to main content

Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj. Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost. Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.(sv. Pij iz Pietrelcine)

Avtor: Ben-a

Matilda

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Matilda na 105. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 2478 oseb. Možna skrajšana oblika je Tilka (119).


God:

  • 14. marec
  • 10. april
  • 19. november

Ime Matilda izhaja iz nemškega imena Mathilde, ki ima različico Mechthild. Nemški imeni razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed maht ‘moč, sila’ in hiltja ‘boj’. Po pomenu in sestavi obeh sestavin je imenu Matilda enako nemško žensko ime Meinhild ali Meinhilde, po prvi sestavini pa moška imena Meinhard, Meinolf, Meinrad ter ženski Meinharde in Meinrade. Vsa ta imena imajo prvo sestavino iz starovisokonemškega magan ‘moč, sila’. Skrajšane oblike nemških imen Mathilde in Mechtild so Thilde, Tilde, Tilla, Tilli, Tilly, dolnjenemško Metta.

V koledarju so 14. marca Matilda, nemška kraljica, žena Henrika I. in mati cesarja Otona I. († 968), 10. aprila Mehtilda iz Helfta, nemška redovnica († 1283), 19. novembra Matilda iz Hackeborna, nemška opatinja († 19. nov. 1299).

V slovenščini je Matilda tudi poimenovanje za smrt, npr. matilda ga je pobrala ‘umrl je’, poljubiti matildo ‘umreti’. V avstralski angleščini Matilda, tudi matilda, pomeni ‘potovalna delavska cula; torba, potovalka’, izraz to waltz Matilda pa ‘nositi potovalno torbo; potovati po cesti’. Motivno blizu slovenski matildi je avstralska poplesavajoča Matilda, ki jo imajo za neuradno avstralsko himno, nastalo leta 1895.

Patricija

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Ime Patricija oziroma Patricia je latinskega izvora, in sicer ženska oblika imena Patricius, ki izhaja iz latinske besede patricius ‘patricijski, plemenit’. Beseda bi lahko prihajala tudi od besede patria, patrius v pomenu rojstni kraj, domovina (tudi očetova, rodna, družinska, domača), čeprav je verjetnejša prva razlaga …


God:

  • 13. marec

Ženske oblike imena so: Patricia, Patriša, Patrišia. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Patricija: 2.073. Med vsemi ženskimi imeni pa je to ime po pogostosti uporabe uvrščeno na 112. mesto. V koledarju je na današnji dan Patricija, mučenka iz Nikomedije, ki je umrla v prvih stoletjih skupaj z Modesto in Macedonijem.

Maks

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Ime Maks je med moškimi imeni v Sloveniji na 102. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.359 (2011: 1.776; 2008: 1.584; 1994: 1.268; 1971: 3.398) oseb. Primerjalni podatki kažejo, da se po daljšem upadanju zanimanje za ime Maks v zadnjem desetletju povečuje, in to verjetno tudi zaradi mode kratkih imen. Različice imena Maks so: Maksimilijan (2016: 326; 2011: 383), Maksimiljan (2016: 983; 2011: 1.089), Maksim (2016: 210; 2011: 126). Ženske oblike: Maksa (18) in Maksima (20), Maksimilijana (14), Maksimiljana (113).


God:

na god sv. Maksima:

  • 8. januar
  • 19. februar
  • 8. april
  • 9. april
  • 12. april
  • 14. april
  • 28. april
  • 5. maj
  • 14. maj
  • 29. maj
  • 11. junij
  • 25. junij
  • 13. avgust
  • 20. avgust
  • 27. november

na god sv. Maksimijana:

  • 8. januar
  • 22. februar
  • 3. oktober

na god sv. Maksimilijana:

  • 12. marec
  • 14. avgust
  • 26. avgust
  • 20. september
  • 12. oktober

na god sv. Maksimina:

  • 25. januar
  • 29. maj
  • 15. december

Ime Maks je lahko skrajšana oblika iz imena Maksim (Maksimin) ali Maksimiljan (Maksimijan). Ime Maksim izhaja iz latinskega imena Maximus in se povezuje z latinskim pridevnikom maximus v pomenu ‘največji, zelo velik’. Tako približno ustreza vzdevku Veliki, ki so ga imeli številni vladarji, kot npr. Aleksander Veliki, Karel Veliki, Peter Veliki. Ime Maksimiljan z različico Maksimilijan izhaja iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom ‘posnemovalec, tekmec v ljubezni’. Zelo pogosta je njegova skrajšana oblika Emil.

Ime Maks se v koledarju uvršča k imenom: Maksim, Maksimijan, Maksimilijan in Maksimin

Maksimi so v koledarju:

  • Maksim, sv., † ok. 514, škof v Paviji v Italiji (8. januar)
  • Maksim, Teodat, Hezihij in Asklepiodot, sv., 4. st., mučenci vTrakiji (19. februar)
  • Maksim in Timotej, sv., prva st., mučenca v Antiohiji (8. april)
  • Maksim, sv., † 282, škof v Aleksandriji (9. april)
  • Maksim, sv., † 434, škof v Carigradu (12. april)
  • Maksim, sv., prva st., mučenec (14. april)
  • Maksim, Dada in Kvintilijan, sv., 4. st., mučenci v Durostoru (28. april)
  • Maksim, sv., † 350, jeruzalemski škof (5. maj)
  • Maksim, sv., 3. st., mučenec v Aziji (14. maj)
  • Maksim, sv., † po 390, emonski škof (29. maj)
  • Maksim, sv., 4. st., škof v Neaplju v Italiji (11. junij)
  • Maksim, sv., 5. st., škofvTurinu v Italiji (25. junij)
  • Maksim, sv., † 662, spoznavalec in vodnik k duhovnemu življenju (13. avgust)
  • Maksim, sv., 5. st., učenec sv. Martina v Toursu (20. avgust)
  • Maksim, sv., † po 455, škof v mestu Riez v južni Franciji (27. november)

Maksimijani so v koledarju:

  • Maksimijan, sv., † ok. 290, mučenec v Beauvaisu v Franciji (8. januar)
  • Maksimijan, sv., 5. st., škof v Alžiriji (3. oktober)
  • Maksimijan Puljski, sv., † 556, škof v Raveni (22. februar)

Maksimilijani so v koledarju:

  • Maksimilijan, sv., 3. st.?, mučenec v Rimu (26. avgust)
  • Maksimilijan, sv., † 363, mučenec v Antiohiji (20. september)
  • Maksimilijan Celjski, sv., † 284 ali 305?, škof in mučenec (12. oktober)
  • Maksimilijan iz Teveste in Peter iz Nikomedije, sv., † 295 in † 303, mučenca (12. marec)
  • Maksimilijan Kolbe, sv., † 1941, minorit, mučenec (14. avgust)

Maksimini pa so  v koledarju:

  • Maksimin, sv., † 363, mučenec iz sirske Antiohije (25. januar)
  • Maksimin, sv., † ok. 347, trierski škof (29. maj)
  • Maksimin, sv., 6. st., opat pri Orleansu v Franciji (15. december)

Blaženko

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Moško ime Blaženko je izpeljanka od pridevnika blažen, pomen besede pa je srečen, nežen …. Ime je slovenski prevod imena Makarij, ki izhaja prek latinskega imena Macarius iz grškega imena Makarios, to pa iz grške besede makarios v pomenu ‘blažen, srečen’. Ime Makarij je na Slovenskem zelo redko. Na Hrvaškem pa je Blaženko pogosto ime, saj danes tam živi več kot 500 ljudi, ki se tako imenujejo. Njihov zavetnik je sv. Makarij in v seznamu svetnikov so štirje s tem imenom: 2. januarja je Makarij Aleksandrijski, opat († 394); 10. marca goduje Makarij Jeruzalemski, škof († 333); v koledarju pa je še mučenec Makarij iz Aleksandrije v Egiptu (8. december) in igumen samostana v Bitiniji († 850) (18. avgusta). Iz imena Makarij so nastali priimki: Mlakar, Makari, Kari, Makarovič in drugi. Zavetnik moške oblike Blaženko je tudi baskovski menih Beat (8. stol.), ki goduje 19. februarja.


God:

  • 2. januar
  • 19. februar
  • 10. marec
  • 9. december

Ženska izpeljanka Blaženka je tudi nastala iz pridevnika blažen, vendar kaže na vpliv češkega imena Blažena. Ime je zelo popularno pri Hrvatih, kjer se tako imenuje več kot 5000 oseb, prav tako je tudi med 100 najbolj priljubljenimi imeni v Srbiji. Pri Hrvatih je ime največkrat ženska oblika imena Blaž, ki je tudi njihov zavetnik (3. februar), sicer pa sta njihovi zavetnici tudi sv. Beatrika (17. avgusta), 8. in 29. marca pa goduje Beata.

Cita

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Cita na 602. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 100 (2008: 101; 1994: 149) oseb. Različice: Felicita (50), Citka, Cita Elizabeta, Zita (2010: 35), Zita Irenka, Zita-Terezija.


God:

  • 7. marec
  • 27. april
  • 23. november

Ime Cita je najbolj umestno razlagati kot skrajšano obliko imena Felicita. To izhaja iz latinskega imena Felicitas. Tako se je imenovala rimska boginja blaženosti. Ime razlagajo iz latinskega felicitas ‘rodovitnost, plodovitost; sreča, blaženost, uspeh’. Pomensko sorodna imena so Feliks, Felicija, Felicijan. Različica Zita izhaja iz italijanskega imena Zita. To razlagajo iz italijanskih besed zita, zitta, ki sta varianti besede citta ‘dekle, devica, deklica’. Zita je lahko tudi skrajšana oblika imena Terezija (tj. iz Terezita; prim. Zina, Zinka iz Terezina).

Cita se v koledarju uvršča k imenu Felicita (7. marca, 23. novembra), v koledarju pa je 27. aprila sv. Zita, devica, iz toskanskega mesta Lucca.

Miroslav

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Ime Miroslav je slovansko in so ga poznali že alpski Slovani. Tvorjeno je iz besed mir in slav. Imena z začetnim mir so še: Mirodar, Mirogoj, Miromisl … še več pa je imen, ki imajo mir kot drugi člen zloženke: Vladimir, Gojmir, Mojmir, Vlastimir, Ratimir in druga. Ime Miroslav in njegove različice so pri nas izpričani že od 9. stol. naprej. V Čedadskem evangeliju v 9. in 10. stol. so omenjeni romarji Mirogoj, Mirna, Miromisl.

6. marec: sv. Fridolin
6. marec: sv. Fridolin

    God:

    • 6. marec

    pri imenu Friderik:

    • 18. julij

    pri imenu Irenej

    • 6. april
    • 28. junij

    pri imenu Bogomir:

    • 8. november

Po pomenu imena Miroslav približno ustrezajo imena Friderik, Fridolin in Irenej. Ime Irenej je pri nas zelo redko, bolj znana je ženska oblika Irena. Imena Miroslav, Mirko, Mirko so v koledarju uvrščena k imenom Bogomir (8. novembra), Friderik (18. julija) in Irenej (6. aprila in 28. junija). Poseben zavetnik Miroslavov pa je sv. Fridolin, opat na Nemškem (6. stol.), ki je bil po izročilu doma z Irskega in je zavetnik krojačev in priprošnjik za lepo vreme (6. marca).

Kazimir

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Med 18.734 moškimi imeni v Sloveniji je ime Kazimir na 425. mestu. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo konec leta 2007 z imenom Kazimir poimenovanih 195 oseb. Kot kažejo omenjeni podatki, se je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo zmanjšalo. Obstaja tudi zelo redka pisna različica Kažimir. Pogostejše so bile možne različice Miran (5553, 46. mesto), Mirko (4646, 55. mesto), Miro (765, 191. mesto).


God:

  • 4. marec

Ženska oblika imena Kazimir je Kazimira (31) z možnimi različicami Mira (2835), Mirica (262), Mirka (150).

Ime Kazimir je po izvoru slovansko. Zloženo je iz besed kaziti in mir in je prvotno pomenilo ‘kdor kazi, ruši mir’. V zvezi s tem primerjaj še današnje češko kazimír in kazisvet ‘kdor vse skazi, ne da miru’. Po pomenu je imenu Kazimir podobno ime Motimir, zapisano v ženski obliki Motimira, kot je bilo ime romarici v 9. stoletju v Štivanu pri Devinu na Primorskem. Po tvorbi podobno, a nasprotnim pomenom, je že leta 850 zapisano ime Gojmir (iz goj-iti in mir). Tako se je imenoval pleminitaš, ki je bil med drugim navzoč pri posvetitvi Pribinove cerkve v Blatogradu, ki je danes na ozemlju Madžarske.

Kazimir je bilo ime več poljskih kraljev, npr. Kazimerz I. Obnovitelj, Kazimierz III. Veliki in Kazimierz IV. Sin kralja Kazimira IV. kraljevič Kazimir, ki je umrl leta 1621, je poljski svetnik (v koledarju 4. marca). V Vilni mu je posvečena stolnica in v njej je njegov grob. Je zavetnik Poljske in Litve, mladine, čistosti, pri boju in kugi ter proti verskim in domovinskim sovražnikom.

1305-124a copy

Urednikova beležnica marec 2013

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Beležnica.

1305-124a copyDogodki nas kar prehitevajo in v mesečniku vas ne moremo seznanjati z najnovejšimi podatki, lahko pa vam ponudimo celovit in verodostojen pogled nanje. Zato bomo, morda sicer s časovno razdaljo, poročali o izvolitvi novega papeža in drugih dogodkih. Predvsem pa lahko v mesečniku spremljamo ustaljene dogodke, pomembne za naše duhovno življenje – ritem cerkvenega leta. Tako marčevska številka prihaja med vas sredi postnega čas in nas že pripravlja na obhajanje največjega krščanskega praznika. Na vsako pomembno stvar se moramo pripraviti prej, koliko bolj to velja za veliko noč! Tudi zato vam tokrat predstavljamo nekaj knjig o največjem krščanskem prazniku (na str. 123) in velikonočne voščilnice (na str. 23).

1305-124B - plamen

Spomladi se začenjajo prva obhajila in birme. Prav je, da ob obdarovanju pomislimo, kako bi obdarovanca tudi duhovno obogatili. Poklonimo mu dobro knjigo. Več o teh bomo napisali v prihodnji številki, že tokrat vas na strani 59 opozarjamo na izdajo Svetega pisma. Sveto pismo v zgodbah ima dve izdaji: modro in belo. Slednja je zlasti primerna za prvoobhajansko ali krstno darilo. Če ga podarite krščencu, s tem obogatite tudi mlado družino.

1305-124B - plamen

V pripravi sta dve novi knjigi. Prva je nova zbirka zgodb z naslovom Obrisal bo solze z njihovih oči. Vsebuje nove pa tudi nekaj že znanih pripovedi upanja ob slovesu naših najdražjih. Metka Klevišar, ki je v knjigo napisala spremno besedo, pravi: »Večkrat me kdo vpraša, katero knjigo bi priporočila, da dajo prijatelju ali znancu, ki žaluje. Prav nobene knjige tako ne priporočam. Samo osebni stik in poslušanje. S to knjigo zgodb pa je malo drugače. Upala bi si jo dati vsakemu žalujočemu. Lahko jo odpre kjerkoli. Vse zgodbe v knjigi pa so zgodbe konkretnih ljudi. … V knjigi se mi zdijo izredno dragoceni citati iz Svetega pisma in vsa navedena mesta v Svetem pismu, kjer je govora o žalovanju. Vse to je lahko ljudem v veliko pomoč. Sveto pismo je sploh neizčrpen vir bogastva zgodb konkretnih ljudi, ki so o svojem življenju razmišljali v luči vere.« To je prva knjiga v novi zbirki Zgodbe za dušo – nova serija.

1305-124B - plamen

Druga knjiga pa je zanimiva povest Popravni izpit. Napisala jo je Palmira Korenčan in je kot podlistek pred leti izhajala v Ognjišču, sedaj pa je na voljo v knjigi. Več o njej si lahko preberete med našimi novostmi na str. 131.

1305-124B - plamen

Že od začetka tega letnika lahko v Ognjišču na str. 125 najdete anketo. Vsakokrat vas sprašujemo za mnenje o eni ali več rubrikah. Vabimo vas, da anketo izpolnite in odgovorite na vprašanja. Pa ne samo zato, ker vsak mesec izmed reševalcev izžrebamo deset nagrajencev in bodo vsi sodelujoči sodelovali 15. decembra pri velikem žrebanju s privlačnimi nagradami, ampak predvsem zato, ker nam z izpolnitvijo ankete pomagate, da bomo vsebino Ognjišča še izboljšali in ustvarili revijo po okusu bralcev.

1305-124B - plamen

Redni obiskovalci naših strani ste gotovo že opazili novo podobo naše spletne strani http://revija.ognjisce.si, ki jo še izpopolnjujemo. Že sedaj si lahko ogledate predstavitev svetnika dneva in godovnjakov na tisti dan. Več o novi podobi te strani bomo napisali v prihodnji številki, že sedaj pa vas vabimo, da si vse naše izdaje ogledate v spletni knjigarni na http://knjigarna.ognjisce.si.

2. marec

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Svetniki.

  • Angela od Križa (Guerrero Gonzalez), bl., † 1937, redovna ustanoviteljica iz Seville v Španiji
  • Ceada, sv., † 672, škof na Angleškem
  • Karel Dobri, bl., † 1127, flandrijski grof
  • Neža Praška (Češka), sv., † 1282, klarisa
Neža Praška

Neža Praška (1205 – 1282)

Napisal Ben-a na . Objavljeno v Pričevalec evangelija.

God: 2. marec

Lepe kraljične so bile v srednjem veku ‘kapital’, s katerim so vladarji utrjevali svojo moč in veljavo. Svoje hčerke so namreč že v nežnih otroških letih zaročili s kakšnim princem bodočim vladarjem katere od sosednjih dežel, in si tako pridobili zaveznike. Tako vlogo naj bi imela tudi današnja svetnica Neža Praška ali Češka. Njen oče, češki kralj Otokar L, jo je komaj triletno obljubil za nevesto enajstletnemu Boleslavu, sinu šlezijskega vojvoda, ki je vladal na Poljskem. S praškega dvora, ki je bil na slabem glasu zaradi nenravnosti, je prišla na dvor svojega izbranega ženina, kjer jo je vzgajala njegova svetniška mati Jadviga. Ta jo je zaupala cistercijankam v trebniškem samostanu, ki ga je bila sama ustanovila. Ko spoznavamo njeno življenje, odkrivamo, kako se je v načrte njenega očeta vmešal Bog, ki je uresničil svoje lastne načrte z njo.

Kraljična Neža se je rodila 20. januarja 1205. Njen oče je bil, kot rečeno, češki kralj Otokar L, njena mati Konstancija pa je bila sestra ogrskega kralja Andreja II., očeta svete Elizabete Turinške torej je bila Neža njena prava sestrična. Njen oče si je z vsemi močmi prizadeval doseči večjo neodvisnost Češke od tedanje nemške države, zato je triletno Nežo, smo slišali, zaročil z bodočim poljskim vladarjem. Neža je kot njegova zaročenka tri leta preživela v trebniškem samostanu. Ta leta so bila odločilnega pomena za njeno nadaljnje življenje. Njen golobradi zaročenec se je ponesrečil na lovu in šestletna nevesta je bila spet prosta. Vrnila se je v Prago. Častihlepni oče jo je obljubil za nevesto Henriku, sinu nemškega cesarja Henrika II., potem se je za njeno roko potegoval ovdoveli cesar sam, pa tudi angleški kralj Henrik III. bi jo rad dobil za ženo, čeprav se je medtem že dorasla hči upirala vsaki možitvi in je prosila očeta, da ji dovoli iti v samostan. Njeni želji je ustregel njen brat Venceslav, ki je zavladal po očetovi smrti.

Petindvajsetletna kraljična je kraljevska oblačila zamenjala z redovno obleko sester sv. Klare v samostanu, ki ga je s pomočjo svojega brata ustanovila v Pragi. Sveta Klara Asiška je poslala pet svojih redovnic iz asiškega samostana, tem petim se je kot prva klarisa iz severnih dežel pridružila češka kraljična Neža. Ohranjena pisma pričajo o prisrčni ljubezni, ki je vezala sv. Klaro z Nežo Praško. Po zgledu svete Jadvige Poljske, svoje nesojene tašče, je Neža Praška hotela lajšati bedo in vsaj malo omiliti hude socialne krivice, ki so vladale v tedanji družbi. Okrog samostana klaris in frančiškanskega samostana pri svetem Jakobu je zrastel venec bolnišnic in sirotišnic, zavetišč za gobavce in brezdomce. V bližini so se naselili tudi premožni meščani, ki jih je pritegnila dobrodelnost redovnih bratov in sester, da so tudi sami stregli revnim in bolnim.

Srce in duša tega otoka dejavne ljubezni do bližnjega je bila Neža, ki je leta 1234 na ukaz papeža Gregorija IX. postala predstojnica samostana. Samostan je dobil tako privlačno moč, da se je odločilo za življenje v njem precej hčera iz najvišjih čeških plemiških družin. Kmalu so morali ustanoviti še nove samostane. Neža tudi v samostanu ni pretrgala vezi s svojimi najbližjimi sorodniki. S svojim vplivom je pametno in odločno posegala v življenje družine, iz katere je izšla. Žal ni mogla prepričati nečaka Otokarja II., naj se ne zaplete v vojno z Rudolfom Habsburškim. Ta je ni poslušal in leta 1278 je v bitki na Moravškem polju izgubil krono in življenje.

Ona sama se je prej odpovedala naslovu predstojnice in se je umaknila v samostansko tihoto. Svojo nalogo je opravila in 2. marca 1282 je odšla k Bogu. Takoj po smrti so jo ljudje začeli častiti kot svetnico.