Avtor: wp.adm26

Klavdij je med moškimi imeni v Sloveniji na 340. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Klavdij poimenovanih 299 (1971: 226; 1994: 315) oseb. Italijanska oblika imena Klavdij je Claudio (2011: 50), po obeh pa so nastale hibridne, tj. pisne oblike s slovenskimi in italijanskimi elementi: Klaudij (2011: 10), Klavdijo (88), Klaudijo (12), Klaudio (15). Ženska oblika imena Klavdij je desetkrat pogostejša Klavdija (1971: 518; 1994: 2744; 2011: 2988, 93. mesto) s pisnimi različicami Claudia (2011: 150), Klaudia (56), Klaudija (5), Klavdia (6). Tudi tu so različice z mešanimi slovenskimi in italijanskimi elementi, tako moške kot ženske pa niso priporočljive. Dopustne so oblike Klavdij in Klavdija ter italijanski Claudio in Claudia.

God:

• 15. februar
• 1. junij
• 6. junij
• 23. avgust
• 8. november

Klavdijan:

• 4. februar

Klavdija:

• 7. avgust

Ime Klavdij z različicami izhaja iz latinskega imena Claudius, ženska oblika tega pa je Claudia, slovensko Klavdija. Claudius je starorimsko rodbinsko ime in ga povezujejo z latinsko besedo claudus ‘hrom, šepav; oviran; nespreten; omahljiv; negotov’. Iz rodbine Klavdijev so znani trije rimski cesarji, in sicer Tiberij, Kaligula in Tiberij Germanik Klavdij, ki je vladal v letih 41–54.

V koledarju so 15. februarja Klavdij (Claude) Colombiere, francoski redovnik (u. 1682), 6. junija Klavdij, francoski opat (u. 693), 8. novembra Klavdij, eden od 4 »kronanih« mučencev (u. v 3. ali 4. stol.), 20. marca pa Klavdija, maloazijska mučenka, ki je umrla okrog leta 300, 7. avgusta pa Klavdija, rimska spokornica in mati papeža Lina, ki je umrla v 1. stoletju.

Med moškimi imeni je ime Jordan na 382. mestu. Tako se je konec leta 2007 imenovalo 228 (1971: 268; 1994: 251) oseb. Zelo redka je bila različica Giordano (8), prav tako sta bili redki tudi ženski obliki Jordana (37) in Jordanka (10).

God:

• 13. februar
• 5. september

Ime Jordan je hebrejsko in izhaja iz hebrejskega Jardén, grško Iordánes z nejasnim pomenom. Navadno ga razlagajo (podobno kot reko Jordan ‘tekoča reka’) kot ‘krščen z vodo iz Jordana’. Giordano je italijanska oblika imena Jordan.

Jordan je največja reka v Palestini, ki nastane iz več izvirov pod Hermonom. Najprej teče po rodovitni ravnini in potem strmo pade h Genezareškemu jezeru, od tam pa se vleče s številnimi zavoji do izliva jordanskega jarka v Mrtvo morje. Izraelci so pod Jozuetom prečkali Jordan. Tu je Elizej postal Elijev naslednik. Janez je krstil Jezusa v Jordanu. Po reki Jordan se imenuje država Jordanija, njeni prebivalci pa so Jordanci.

V koledarju je 13. februarja Jordan Saški, opat in dominikanski general (u. 1237).

Znamenit Jordan je Giordano Bruno (1548–1600), italijanski filozof, dominikanec, sežgan kot krivoverec. Nagibal se je k panteizmu, vplival na Spinozo, Herderja, Goetheja, Schellinga.

Benedikt je med bolj redkimi moškimi imeni na 763. mestu. Leta 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 70ꜜ (1971: 142; 1994: 118; 2006: 88 – 598. mesto) oseb. Še bolj redki sta njegovi različici Beni (10), Benito (9), pogostejša pa možna skrajšana oblika Beno (2016: 452ꜛ; 2016: 441, 248. mesto). Beno je sicer lahko tudi skrajšana oblika imen Bernard (2016: 759ꜜ – 197. mesto; 2006: 844, 180. mesto) in Benjamin (2016: 2.505ꜛ – 94. mesto; 2006: 2.031 – 108. mesto). Ženska oblika imena Benedikt je Benedikta (2016: 23 oseb; 2006: 27 – 1210. mesto) z različico Benita (17).

God:

• 12. januar
• 11. februar
• 11. marec
• 4. april
• 14. april
• 16. april
• 24 april
• 8. maj
• 11. julij
• 17. julij
• 23. oktober
• 12. november

Ime Benedikt izhaja iz latinskega imena Benedictus. Povezuje se z latinskim benedictus ‘blagoslovljen’, ki je deležnik glagola benedicere ‘lepo, spodobno govoriti, hvaliti, blagoslavljati’. Imenu Benedikt pomensko ustreza slovansko ime Blagoslov, glede na prvi člen pa so mu sorodna še imena Bonifacius, Bonomo, Bonaparte, Bonaventura.

Iz imena Benedikt so nastali priimki Benedek, Benedetič, Benedičič, Benedik, Benedikt, Benko, Benkovič, Benčič, Benčina, Bede.

Med več svetimi Benedikti je najbolj znan Benedikt, opat samostana benediktinskega reda v Montecassinu. Je ustanovitelj benediktinskega reda okrog leta 529, imenovan tudi oče zahodnega meništva. Umrl je 21. marca 547, njegov god pa je z 21. marca prestavljen na 11. julij. Velja za zavetnika Evrope ter kotlarjev, šolarjev, umirajočih ter proti vnetju, mrzlici, ledvičnim kamnom, šenu, zastrupitvi, čaranju. V Sloveniji je 12 cerkva sv. Benedikta. God sv. Benedikta ali Benediktovo je bil nekoč na prvi pomladni dan, zato so ljudje rekli, da sv. Benedikt “zemljo odklene”: do tega dne trava nič ne raste, posihmal pa raste, čeprav bi jo nazaj tlačil.

V svetniškem koledarju pa je še več svetnikov z imenom Benedikt:

• Benedikt Biscop, sv., † 689, začetnik meniške kulture na Angleškem (12. januar)
• Benedikt iz Aniane, sv., † 821, frankovski reformator meništva (11. februar)
• Benedikt, sv., † 900, škof v Albengi v Italiji (12. februar)
• Benedikt, sv., † 725, škof v Milanu (11. marec)
• Benedikt Niger (Črnec), sv., † 1589, frančiškanski brat (4. april)
• Benedikt, sv., † 1184, graditelj mostu v Avignonu v Franciji (14. april)
• Benedikt Jožef Labre, sv., † 1783, svetniški berač (16. april)
• Benedikt Menni, sv., † 1914, član usmiljenih bratov v Španiji (24. april)
• Benedikt II., sv., † 685, papež (8. maj)
• Benedikt, sv., † ok. 1020, samotar na Madžarskem (17. julij)
• Benedikt, sv., pred 9. st., duhovnik v okolici Poitiersa v Franciji (23. oktober)
• Benedikt Beneventski in tovariši, sv., † 1003, mučenci (12. november)

Apolonija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 273. mestu. Tako se je po podatkih Statističnega urada RS leta 2004 imenovalo 430 oseb. Precej pogostejši sta bili skrajšana oblika Polona (2613 oseb, 101. mesto) in tvorjenka na  ca Polonca (1687 oseb, 137. mesto). Zelo redki sta bili različici Lona (5), Lonja (6). Moški obliki Apolon in Apolonij sta bili unikatni oziroma je bila njuna frekvenca manjša kot 5.

God:

• 9. februar

Ime Apolonija izhaja iz latinskega imena Apollonia, ki je ženska oblika imena Apollonius, grško Apollónios v pomenu ‘Apolonov, posvečen Apolonu’. Apolon je bil sin Zevsa in Lete, bog očiščenja, preroštva, igranja na kitaro in petja, govora in prave mere, pozneje bog svetlobe in sonca.

Dne 9. februarja je v koledarju Apolonija, mučenka v času rimskega cesarja Decija (umrla okrog leta 250). Pri mučenju so ji izbili zobe, zato velja za zavetnico zobozdravnikov in proti zobobolu. Upodabljajo jo s palmo kot simbolom mučeništva v eni roki ter z zobom v kleščah v drugi.

Med moškimi imeni je ime Hieronim na 1624. mestu. Tako je bilo konec leta 2008 poimenovanih samo 15 (1971: 33; 1994: 19) oseb. Zelo redke so tudi njegove različice Hijeronim (9), Jeronim (14), nekoliko pogostejši Jerko (48). Ženske oblike imena Hieronim so Jeronima, Jerka in Jerkica.

God:

• 8. februar
• 30. september

Ime Hieronim z različicami izhaja iz latinskega imena Hieronimus, to pa iz grškega ‘Ierōnimos. Grško ime razlagajo kot zloženko iz grških besed ‘ierós ‘svet, božji’ in ónoma ‘ime’, tj. ‘kdor ima sveto, od Boga posvečeno ime’. Različica Jerko je tvorjenka na  ko iz skrajšane oblike različice Jeronim, enako Jerka tvorjenka na  ka iz imena Jeronim oziroma Jeronima, medtem ko je Jerkica izpeljanka na  ica iz imena Jerka.

Pri nas so iz imena Hieronim in njegovih različic nastali priimki Jere, Jerič, Jerko, Jerkič, Jerkovič, Jerom, Jeromelj, Jeromen, Jerončič, Jeronel, Runko.

Znamenit Hieronim je sv. Hieronim, cerkveni učitelj in prevajalec svetega pisma v latinščino. Ta prevod se imenuje vulgata, kar je skrajšano iz vulgata editio v pomenu ‘izdaja za ljudstvo’. Hieronim je bil rojen leta 345 v mestu Stridon na dalmatinsko panonski meji, kar naj bi bilo nekje na Krasu, in je umrl leta 420 (god 30. septembra).V koledarju je 8. februarja še Hieronim Emiliani, italijanski redovnik (1486–1537), ustanovitelj somaskov (tj. moški red po avguštinskih pravilih, poimenovan po ustanovnem sedežu Somasca pri Bergamu, in ga je potrdil papež Pavel III. leta 1540). V Sloveniji je šest cerkva sv. Hieronima, od teh župnijska cerkev v Kozani.

Egidij je med moškimi imeni v Sloveniji na 558. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 s tem imenom poimenovanih 120 (1971: 234; 1994: 168) oseb. Podatki kažejo, da se zanimanje za ime Egidij zelo zmanjšuje. Zelo redke so bile njegove skrajšane oblike Egi, Egid, Egidi, Ilj (9) ter Tili, Till, Tillen, Tiln, Til Egidij, redka Til (46), zelo v modi pa različica Tilen (1994: 1145; 2008: 3159). Ženske oblika imena Egidij so Egidia, Egidija (31), Egidija Tilka, Tilka (118).

God:

• 7. februar
• 1. september

Ime Egidij izhaja iz latinskega imena Aegidius, to pa iz grškega Aigídios. To ime razlagajo z grško besedo aigís, v rodilniku aigídos v pomenih ‘usnjen ščit’ in ‘kozja koža’. Iz tega je izraz egída ‘v starogrški mitologiji Zevsov in Atenin ščit, simbol zaščite bogov’, preneseno ‘zaščita, varstvo’, npr. vera v napredek človeštva pod egido znanosti.

Slovensko ime Tilen je pisna različica za narečne oblike imena Egidij: Ilj, Tilj, Tiljən in Tilih. Te so nastale iz bavarskih ustreznic latinske različice Aegilius: Gil, Gilje, Gilj, Gilg, Gidl, Gilh, Jilh, Jiljen, Jilgen. V slovenščini je to dalo Ilj, npr. krajevno ime Šentilj v Slovenskih goricah, tudi Ilih, npr. krajevno ime Sveti Tilih na Krasu in ime Tilih. Oblika Tiljən je nastala prek Jiljen, Ílən iz šənt-ílən. Podobno še Tilj. Ženska oblika Tilka je lahko nastala tudi po krajšanju imen Matilda in Otilija. Z imenom Tilka je Simon Jenko namensko poimenoval naslovnega junaka novele Tilka.

Egidij je ime več svetnikov. Februarski (tj. 7. februarja) je sv. Egidij od Jožefa, italijanski redovnik (u. 1812). Najbolj znan pa je sv. Egidij (Tilen), Grk iz Aten, ki je živel kot puščavnik v Provansi v Franciji (god 1. septembra). Ustanovil je benediktinski samostan, kjer je kot opat umrl leta 725. Mesto, kjer je samostan, se imenuje po njem Saint-Gilles in je postalo znamenita božja pot. Sv. Egidij spada med pomočnike v sili. Postal je zavetnik Koroške in Štajerske in ga je kasneje zamenjal sv. Jožef. Med drugim je bil zavetnik beračev. V Sloveniji je 12 cerkva sv. Egidija, 4 cerkve sv. Tilna in dve sv. Ilja. Po teh cerkvah se imenujejo kraji Št. Ilj in Šentilj.

Med ženskimi imeni je ime Adela na 293. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Adela poimenovanih 426 (1971: 581; 1994: 503) oseb. Med različicami sta najpogostejša Ada (2010: 356) in Ajda (1658, 144. mesto), manj pogoste pa Adelaida (8), Adelajda (10), Adelina (109), Adelhajda (6), Ela (736), Hajdi (36), Heidi (62).

God:

• 5. februar
• 12. junij
• 16. december
• 24. december

Ime Adela je lahko skrajšana oblika nemških zloženih imen s sestavino Adal- ali Adel-, npr. Adalberta, Adelgunde, Adelheid, Adelhilde, Adelinde, Adelmut, Adelrun, Adeltraud. Enako velja za ime Ada. Imena Adelaida, Adelajda, Adelhajda izhajajo iz nemškega imena Adelheid. To je zloženo iz starovisokonemških besed adal ‘plemenit’ in heit ‘oseba, postava’. Nekdanji pomen imen Ada ter Adela in izpeljanke na  ina Adelina torej izhaja iz pomena sestavine adal ‘plemenit’. Ime Ada razlagajo tudi iz hebrejskega imena Adá z nekdanjim pomenom ‘ki je okrašena, lepa, dopadljiva, vesela’. Ime Ajda lahko izhaja tudi iz poimenovanja žita ájda, ime Ela pa po krajšanju iz imen Elena, Eleonora, Elizabeta, Helena.

V koledarju se ime Adela pridružuje imenu Adelhajda. V koledarju so s tem imenom tri svetnice: 5. februarja Adelhajda iz Vilicha, nemška opatinja (u. 1015), 11. junija Adelhajda Flamska (u. 1250), 16. decembra Adelhajda, nemška cesarica (u. 999).

Med ženskimi imeni je ime Ajda na 152. mestu. Leta 2007 je bilo v Sloveniji 1414 (1994: 541; 1971: 18) oseb s tem imenom. Kot kažejo statistični podatki, se je zanimanje za to ime začelo povečevati po letu 1980 in se še povečuje. Zelo redka je bila možna izhodiščna oblika Adelajda (8), prav tako izpeljanka Ajdina (5).

God:

• 5. februar
• 11. junij
• 16. september

Ime Ajda je možno razlagati iz poimenovanja znane kulturne rastline iz družine žit ajda, latinsko Polygonum fagopyrum. Kot kaže nemško Heidenkorn, iz katerega izhaja slovensko ajda, je to žito poimenovano po poganskih nomadskih narodih, ki so jo prinesli v Evropo. V zvezi s tem je tudi slovensko ájd ‘velikan, nekristjan’, ki je prav tako izposojeno iz srednjevisokonemškega heiden, zdaj der Heide.

Ime Ajda je lahko nastalo tudi po krajšanju iz imena Adelajda. Adelajda izhaja iz nemškega imena Adelheit. To je zloženka iz starovisokonemških besed adal ‘plemenit’ in heit ‘oseba, postava’.

Koledarsko je ime Ajda uvrščeno k imenu Adelhajda (5. februarja, 11. junija, 16. septembra).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Agata na 283. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 s tem imenom poimenovanih 469 (1971: 692; 1994: 611; 2006: 532) oseb. Več kot štiri petine le-teh je bilo rojenih do leta 1970, po tem letu pa je zanimanje za to ime zelo upadalo. Redke ali zelo redke so bile različice imena Agata: Aga (10), Agica (64), Jaga (19), Jagica (7), Ajta (manj kot 5).

God:

• 5. februar

Ime Agata izhaja prek latinskega Agatha iz grškega imena Agathē’. To povezujejo z grškim pridevnikom agathē’ v pomenu ‘dobra’, s pridevnikom agathós pa moško ime Agathón. Imenoma Agata in Agaton pomensko ustrezajo slovanska imena iz pridevnika dober, kot so Dober, Dobrej, Dobrelka, Dobren, Dobrica, Dobrinja, Dobrogoj, Dobronega.

Agata je tudi ime svetnice, device iz Catanije na Siciliji, ki je umrla mučeniške smrti leta 251 (god 5. februarja). Odrezali so ji prsi, zato so jo v baroku upodabljali s skledo, v kateri leži dvoje prsi. V ljudski predstavi sta to dva hlebčka. Agata je namreč nadomestila boginjo rodovitnosti polj Demetro, latinsko Ceres, ki so jo z grškim vzdevkom Agatha častili Grki na Siciliji, zlasti v Cataniji. Tam jo častijo kot posebno zavetnico tega mesta, je pa tudi zavetnica livarjev zvonov, tkalcev in pastiric. Varovala naj bi še pred ognjem, nevihtami, lakoto in potresom. V Nemčiji častijo sv. Agato kot krušno svetnico in na njen god – Agatino – delijo med vernike blagoslovljene hlebčke, ki se imenujejo Agatini hlebčki. Tem v Podjuni ustrezajo Lihardini hlebčki (po sv. Hildegardi, ki je tu zamenjala sv. Agato).

V Sloveniji je ena cerkev sv. Agate, in sicer v Dolskem na pokopališču kot podružnica župnije sv. Helene v Kamnici. V slovenski književnosti je znana Agata, junakinja Tavčarjeve Visoške kronike.