Skip to main content

Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj. Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost. Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.(sv. Pij iz Pietrelcine)

Avtor: Ben-a

1. marec

  • Albin (Belko), sv., † 550, opat in škof
  • David, sv., 6. st., škof v Menaviji v Angliji
  • Evdozija, sv., 2. st., mučenka v Feniciji
    IME in GOD: Sv. Evdozija (gr. eudokia = ‘veselje, dobra volja’) naj bi bila po mnenju nekaterih zavetnica tistih deklet in žena, ki se imenujejo Dunja (671ꜛ), in se lahko povezuje tudi s sv. Avdotjo (4. 8.).
  • Feliks III., sv., † 492, papež
    Njegov god je bil nekaj stoletij 25. 2.
    IME in GOD: Vsi s tem imenom (večinoma z ustreznim slovenskim imenom Srečko) lahko godujejo tudi 14. 1., 12. 2., 14. in 18. 5., 12. 7., 30. 8. (tam več o imenu), 30. 12. (v LS je 23 svetnikov in en blaženi s tem imenom).
  • Ivana Marija Bonomo, bl., † 1670, benediktinka iz Bassana
  • Krištof iz Milana, bl., † 1484, dominikanec
  • Leon, sv., 9. st., škof v Bayonnu v Franciji, mučenec
  • Leon Lukas, sv., † ok. 900, opat v Corleonu v italijanski Kalabriji
  • Nestor in Tribimej, sv., 3. st., mučenca v Pergah
  • Rudesindis, sv., † 977, škof v Mondonedu v Španiji
  • Simplicij, sv., † ok. 480, škof v Bourgesu v Franciji
  • Siviard, sv., † ok. 680, opat v Saint-Calaisu v Franciji
  • Svibert (Switbert), sv., † 713, misijonski škof
    Naši starejši življenjepisci svetnikov ga imenujejo sv. Suitbert in uvrščajo kot ‘glavnega’ za današnji dan.
    ZAVETNIK: Sv. Svibert velja za priprošnjika zoper bolezni v grlu (ob sv. Blažu).
  • Tribimej, sv., 3. st., mučenec v Pergah

Moje moči niso več primerne za opravljanje petrinske službe

Moje moči niso več primerne za opravljanje petrinske službe

Moje moči niso več primerne za opravljanje petrinske službe

»Potem ko sem si pred Bogom večkrat izprašal vest, sem prišel do gotovosti, da moje moči zaradi visoke starosti za dobro opravljanje petrinske službe niso več primerne. … V današnjem svetu hitrih sprememb, ki ga pretresajo pomembna vprašanja glede življenja po veri, pa je za vodenje Petrove barke in oznanjevanje evangelija potrebna tako telesna moč kot moč duše. Ta moč pa se je v zadnjih mesecih pri meni tako zmanjšala, da moram priznati svojo nesposobnost dobro opravljati službo, ki mi je bila zaupana,« je 11. februarja dejal papež Benedikt XVI. kardinalom, zbranim na konzistoriju, in tako napovedal, da se odpoveduje službi rimskega škofa. Petrov sedež bo po 28. februarju prazen in pristojni so dolžni sklicati konklave za izvolitev novega papeža. Papež, ki je s svojim korakom presenetil svetovno javnost, je dodal, da želi “še naprej z vsem srcem služiti sveti Božji Cerkvi z življenjem, posvečenim molitvi”. Najprej se bo umaknil v Castel Gandolfo, pozneje pa mu bodo uredili bivališče v samostanu klavzurnih sester v Vatikanu.

Papež je z odpovedjo svojega odstopa presenetil, čeprav je v knjigi pogovorov z Petrom Seewadom Luč sveta omenil to možnost: »Če papež pride do jasnega spoznanja, da fizično, psihično in duhovno nalogo službe ne obvlada več, potem ima pravico in morda tudi dolžnost, da odstopi.« Odstop mu omogoča tudi Zakonik cerkvenega prava v kanonu 332. Na ugibanja, ali je papež bolan, je njegov tiskovni predstavnik dejal: »Papež se počuti dobro in svoje odpovedi papeški službi ni podal zaradi bolezni, ampak zaradi slabosti, ki je posledica starosti.

Na avdijenci na pepelnično sredo je papež še enkrat poudari, da je odstopil iz ljubezni do Cerkve, vernike pa pozval, naj v tem času veliko molijo zanj, za Cerkev in naslednjega papeža. Tako nam je dal najboljše navodilo, kako naj sprejmemo njegov odstop.

Biti lep ni greh

Biti lep ni greh

Biti lep ni greh

Georg Gaenswein, dolgoletni osebni tajnik papeža Benedikta XVI., ki je bil pred kratkim posvečen v nadškofa, je postal obraz naslovnice revije Vanity Fair (sejem ničevosti). Na naslovnici časopisa za popularno kulturo, modo in aktualnosti je poleg obraza 56-letnega nadškofa napis: Biti lep ni greh.

Odgovorni pri reviji so povedali, da novi škof ni dal intervjuja niti ga niso fotografirali za naslovnico, ampak so uporabili star posnetek. Nekdanji papežev tajnik je že doslej vzbujal pozornost fotografov in drugih obiskovalcev in se ga je prijel nadimek ‘Lepi Georg’, revija pa mu je posvetila članek ob škofovskem posvečenju.

Razpokana šatulja

Za prvo januarsko številko sem pripravila okrasitev škatle, ki lahko služi kot darilna škatla ali škatla za spravljanje drobnega nakita itd. Z nekaj preprostimi tehnikami lahko škatli damo razpokan pridih, z dodatnim okraskom pa jo spremenimo v pravi majhen zaklad.

Nadaljuj z branjem

29. februar

LETA 46 pred Kr. JE GAJ JULIJ CEZAR

29 02 46 preureditev koledarjaDAL PREUREDITI RIMSKI KOLEDAR

Naš koledar je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred Kr. izdelal grški matematik in astronom Sosigen po naroči­lu takratnega vladarja Julija Cezarja in se zato imenuje julijan­ski. Prvotni rimski koledar iz 7. stol. pred Kr. je imel 10 mese­cev s 304 dnevi v letu, ki se je pričenjalo z marcem. Kasneje so dodali še meseca januar in februar, ki pa sta prišla na konec. Vsaka štiri leta so duhovniki v koledar samovoljno vstavili doda­ten mesec, kar je povzročalo veliko zmedo. Tej je hotel napraviti konec Julij Cezar. Sosigen mu je nasvetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in 1/4, vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto leto pa naj bo prestopno s 366 dnevi. Takrat so tudi dolo­čili število dni posameznih mesecev, ki velja še danes: 7 mesecev (januar, marec, maj, julij, avgust, oktober, december) po 31 dni, 4 meseci (april, junij, september, november) po 30 in februar z 28 dnevi v navadnem oziroma 29 v prestopnem letu. Za začetek nove­ga leta je določil januar. Po Juliju Cezarju je dobil ime sam ko­ledar pa tudi sedmi (prej peti) mesec – julij. Ko so duhovniki spet naredili zmedo, je leta 8 pred Kr. koledar nekoliko popravil cesar Avgust in v spomin na to se po njem imenuje osmi mesec ­avgust.

… več o zgodovini koledarja: priloga, v: Ognjišče (2001) 1

 

LETA 1792 ROJEN GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI

29 02 1792 Gioachino Antonio RossiniITALIJANSKI OPERNI SKLADATELJ († 1868)

V mladosti mestni trobentač, pel je tudi v cerkvenem zboru, da bi kaj zaslužil, študiral v Lugu in nato v Bologni, leta 1806 so ga sprejeli tudi na Accademio filharmonico. Z osemnajstimi leti je v Benetkah izvedel svojo prvo opero, v naslednjih petih letih je napisal šestnajst oper. Pri dvajsetih je z opero Pietra del paragone osvojil milansko Scalo, partituro za njegovo najbolj slavno operno delo “Seviljski brivec” naj bi napisal v trinajstih dni. Po poroki je deloval v Parizu, kjer je vrhunec ustvarjanja pomenila opera Viljam Tell, ki je tudi njegova zadnja (1919), saj se je sedemintrideset let star odločil, da ne bo več pisal oper…

 

LETA 1836 ROJEN JOŽEF SCHWEGEL

29 02 1836 Jozef SchwegelDIPLOMAT, GOSPODARSTVENIK, PISATELJ IN PESNIK (†1914)

Rodil se je v kmečki družini v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Po osnovni šoli je šel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je maturiral. Leta 1859 je na Dunaju končal orientalsko akademijo in dobil diplomatsko službo avstrijskega cesarstva. Najprej je služboval v Egiptu, kjer je leta 1869 postal konzul v Aleksandriji, pripravil je tudi obisk cesarja Franca Jožefa v Egiptu ob otvoritvi Sueškega prekopa. Zaradi teh zaslug je leta 1870 postal vitez in čez pet let še baron. V tem času (1873) je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Bil je cenjen gospodarstvenik, vodil je več velikih denarnih zavodov na Dunaju in Budimpešti, organiziral zbiranje pomoči ob potresu v Ljubljani (1895), posredoval je , da so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo, pomagal pri načrtovanju bohinjske. Že leta 1898 je razmišljal o slovenski univerzi (v kranjskem deželnem zboru). Zaradi številnih zaslug in ljubezni do dežele Kranjske je postal častni meščan Ljubljane ter več mest in trgov na Kranjskem. V oporoki je zapustil 1 milijon zlatih kron za kulturne namene v deželi, a to zaradi prve svetovne vojne ni bilo uresničeno.

 

LETA 1952 UMRL PETER LOBODA

29 02 1952 Peter LobodaKIPAR (*1894)

Rojen v Domžalah, po študiju na srednji tehnični v Ljubljani je nadaljeval na akademiji v Zagrebu, specializacijo kiparstva pa je leta 1927 opravil pri Ivanu Meštroviću, ko je dve leti delal v njegovem ateljeju. Ustvarjal je predvsem portrete (prestolonaslednika Petra) in nagrobne spomenike (mati z otrokom, Madona), sodeloval tudi pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Uvrščajo ga med vodilne iskalce novega kiparskega izraza v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem.

 

LETA 2000 UMRLA NADA KRAIGHER

29 02 2000 Nada KraigherPRIPOVEDNICA, KI JO ZANIMA DUHOVNOST VZHODA IN ZAHODA (*1911)

Slovenska pisateljica Nada Kraigher se je uveljavila kot pripovednica in izpod njenega peresa imamo kar precej knjig. Zanimali so jo tudi tuji svetovi, zlasti indijski, ki ga opisuje v kratkem romanu Jaja veva. V njem med drugim piše: “Vzhod: posameznik, ki raziskuje naravo v sebi in se ob razmišljanju duševno razvija … Zahod: posameznik, ki raziskuje naravo izven sebe in ob razmišljanju razvija materialni svet, lastni razvoj pa zanemarja.”

pripravlja Marko Čuk

Marec 2013

Marec 2013

 

Marec 2013
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

Kaj hočeš od mene, Bog?

Pismo meseca

Razmišljanje o spovedi

Gost meseca

Arhitekt dr. Jože Kušar
»Poglej, Kušar, spet te tožijo!«

Pričevanje

Andrej Gosar
»Zame je samo še eden Gospod, ki mu skušam služiti.«

Življenje nas uči

»Starši morajo poosebljati tisto, kar želijo, da bi postali otroci«

Milijonarji dobrote

Naši preizkušani bratje

Škofu je rešila življenje

Zgodba: Daj nam naš vsakdanji kruh

Verovati danes

Zaradi naše stvarnosti Bog ‘v stvari’ – na otip sredi med nami

Pričevalec evangelija

Sv. Ciril Jeruzalemski (313–386)

Povejmo z zgodbo

Božje odpuščanje

Poživiva najin zakon

Odpuščanje lahko poživljajoče vpliva na zakon (1)

Zgodba: Vrtnica za mamo

Na obisku

Skupnost Barka

Pot do Boga – preko gora

Odpornost

Ime veliko pove

Bojan, Herbert, Kornelija

Zakaj rečemo …41

… na kredo (dati, dobiti, živeti …)

Svetopisemski lik

Veronika

Zapisi izvirov

No, pa recimo bobu bob ob Bobu leta

Slovenski muzeji

Železniški muzej Slovenskih železnic

Spominjamo se

Obletnica meseca

p. Angelik Hribar (1843–1907)

Zgodba: Njena podoba

Ne bojim se preizkušnje

Pisma

Ne samo stara zaveza, tudi evangeliji so kruti

Ali je bil Jezus res vegetarijanec?

Bogdan Žorž odgovarja

Hčerka je pripeljala fanta in sploh ne misli na poroko

Zanimivosti

Predstavljamo vam

Sveto pismo v zgodbah

Komentiramo

Novi obrazi

Moj pogled

Alenka Rebula

Zajemi vsak dan

Priloga

Na božjo pot na goro žalostno

Kdor želi, tri dobi!

Knjižna ponudba meseca marca

Priporočamo, berite

Kosar F., Anton M. Slomšek, knezoškof lavantinski

Ocvirk D. K. ur., V navzkrižnih svetovih / Salomonovi otoki – Slovenija

Andrić I., Fratrske zgodbe

Povest

Đuro Zrakić: Vsi me imajo radi, samo oče ne (3)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Peč – Tromeja (1508 m)

Narava in zdravje

Pomembna vloga zdrave sluznice dihal

Potopis

Katoličani, ki molijo Alaha

Mladinska priloga

Tema meseca

Nemir v Sveti deželi

Megafon

Ženski ciklus – nadloga ali darilo?

Punce – fantje

Resnično svobodna, resnično osebna

Odriniva na globoko

Gradiva hišo na skali!

Klepetajmo z Robertom

Kako gledaš na trpljenje?

Zakaj lahko verujemo?

Srečanje z Jezusom (2)

Klik

Dostop do informacij v župniji

Otroci in mobilni telefoni

Mladi in uspešni

Saša Golob: »Nič ne pride samo po sebi«

Film

– meseca: Lincoln

– filmi o Lincolnu

– z versko vsebino: Marpurgi

Glasba

Glasbene lestvice

Največkrat predvajane skladbe na Radiu Ognjišče

Šport iz naslanjača

Ekipni duh – recept za presenečenje

Naredi sam

Ptički se ženijo

Iz urednikove beležnice

Anketa Ognjišča

Križanka Trud

Indijanček

Knjižne novosti

Marec 2013

Marec 2013

 

Marec 2013
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

Kaj hočeš od mene, Bog?

Pismo meseca

Razmišljanje o spovedi

Gost meseca

Arhitekt dr. Jože Kušar

»Poglej, Kušar, spet te tožijo!«

Pričevanje

Andrej Gosar

»Zame je samo še eden Gospod, ki mu skušam služiti.«

Življenje nas uči

»Starši morajo poosebljati tisto, kar želijo, da bi postali otroci«

Milijonarji dobrote

Naši preizkušani bratje

Škofu je rešila življenje

Zgodba: Daj nam naš vsakdanji kruh

Verovati danes

Zaradi naše stvarnosti Bog ‘v stvari’ – na otip sredi med nami

Pričevalec evangelija

Sv. Ciril Jeruzalemski (313–386)

Povejmo z zgodbo

Božje odpuščanje

Poživiva najin zakon

Odpuščanje lahko poživljajoče vpliva na zakon (1)

Zgodba: Vrtnica za mamo

Na obisku

Skupnost Barka

Pot do Boga – preko gora

Odpornost

Ime veliko pove

Bojan, Herbert, Kornelija

Zakaj rečemo …41

… na kredo (dati, dobiti, živeti …)

Svetopisemski lik

Veronika

Zapisi izvirov

No, pa recimo bobu bob ob Bobu leta

Slovenski muzeji

Železniški muzej Slovenskih železnic

Spominjamo se

Obletnica meseca

p. Angelik Hribar (1843–1907)

Zgodba: Njena podoba

Ne bojim se preizkušnje

Pisma

Ne samo stara zaveza, tudi evangeliji so kruti

Ali je bil Jezus res vegetarijanec?

Bogdan Žorž odgovarja

Hčerka je pripeljala fanta in sploh ne misli na poroko

Zanimivosti

Predstavljamo vam

Sveto pismo v zgodbah

Komentiramo

Novi obrazi

Moj pogled

Alenka Rebula

Zajemi vsak dan

Priloga

Na božjo pot na goro žalostno

Kdor želi, tri dobi!

Knjižna ponudba meseca marca

Priporočamo, berite

Kosar F., Anton M. Slomšek, knezoškof lavantinski

Ocvirk D. K. ur., V navzkrižnih svetovih / Salomonovi otoki – Slovenija

Andrić I., Fratrske zgodbe

Povest

Đuro Zrakić: Vsi me imajo radi, samo oče ne (3)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Peč – Tromeja (1508 m)

Narava in zdravje

Pomembna vloga zdrave sluznice dihal

Potopis

Malta (1)

Katoličani, ki molijo Alaha

Mladinska priloga

Tema meseca

Nemir v Sveti deželi

Megafon

Ženski ciklus – nadloga ali darilo?

Za punce … in fante, ki jih želijo razumeti

Punce – fantje

Resnično svobodna, resnično osebna

Teologija telesa za mlade

Odriniva na globoko

Gradiva hišo na skali!

Klepetajmo z Robertom

Kako gledaš na trpljenje?

Zakaj lahko verujemo?

Srečanje z Jezusom (2)

Klik

Dostop do informacij v župniji

Otroci in mobilni telefoni

Mladi in uspešni

Saša Golob: »Nič ne pride samo po sebi«

Film

– meseca: Lincoln

– filmi o Lincolnu

– z versko vsebino: Marpurgi

Glasba

Glasbene lestvice

Največkrat predvajane skladbe na Radiu Ognjišče

Šport iz naslanjača

Ekipni duh – recept za presenečenje

Naredi sam

Ptički se ženijo

Iz urednikove beležnice

Anketa Ognjišča

Križanka Trud

Indijanček

Knjižne novosti

Devetdesetletnici razstavljata

Devetdesetletnici razstavljata

Devetdesetletnici razstavljata

Pavla in Darinka Bajec nista kakršnikoli devetdesetletnici, ampak sta rodni sestri, ki sta si izbrali redovniški poklic, sestri pa sta tudi v umetniškem ustvarjanju. V samostanu šolskih sester v Radovljici, kjer sta preživeli lep del svojega redovnega življenja, je bila decembra 2012 odprta razstava njunih umetniških del. Kakor sta različni po značaju, tako sta različni tudi po svojih delih. S. Darinka se je izšolala za oblikovanje keramike, zlasti krožnikov, in za svoje delo požela tudi nekaj nagrad. S. Pavla pa je znana kot izdelovalka keramičnih jaslic, risanju tihožitij in kopiranju znamenitih umetniških del. Obe sta prispevali veliko načrtov za mašne plašče in druga bogoslužna oblačila, ki jih je izdelala znamenita vezilnica šolskih sester v Radovljici.

O sestrah, ki svoja visoka leta ustvarjalno preživljata na svojem domu v Skriljah v župniji Kamnje na Vipavskem, je TV Slovenija posnela tudi film.

Evropsko nogometno prvenstvo v Sloveniji

Evropsko nogometno prvenstvo v Sloveniji

Evropsko nogometno prvenstvo v Sloveniji

Seveda gre za evropsko nogometno prvenstvo duhovnikov. To, že šesto prvenstvo, bo potekalo od ponedeljka, 25. februarja do petka, 1. marca 2013 v Celju. Udeležilo se ga bo 11 ali 12 ekip (130 – 140 duhovnikov). Dnevi prvenstva niso samo dnevi tekmovalnosti, ampak predvsem dnevi bratskega druženja ter športnega užitka, poleg tega pa tudi spoznavanja krajevne Cerkve ter države gostiteljice.

Vsako leto tekmovanje pripravlja moštvo iz ene države, letos ga pripravljajo slovenski duhovniki. Nekateri naši duhovniki se že več kot 27 let zbirajo v športnem društvu Pax (mir). Ob raznih športnih ter družabnih prireditvah ohranjajo telesno kondicijo ter utrjujejo duhovniško povezanost. Društvo je prostovoljno in nepridobitno združenje katoliških duhovnikov, redovnikov, diakonov ter bogoslovcev, ki se ukvarja s športno-rekreacijskimi ter izobraževalnimi dejavnostmi. Uradno šteje okrog 20 članov.

Odlična priprava na evropsko prvenstvo duhovnikov v dvoranskem nogometu je bila tudi nogometna tekma v Novi Gorici. Duhovniška ekipa Pax se je pomerila s policisti in člani vodstva ter strokovnega štaba novogoriškega nogometnega prvoligaša.