Avtor: Ben-a

Kdor se danes srečuje z mesečnikom Ognjišče, knjig in drugih izdaj, ki jih izdaja tiskovno društvo z istim imenom, ter Radijem Ognjišče, ki ga je ustanovilo istoimensko Tiskovno društvo, si najbrž misli, da je že ob nastanku morala biti za vsem tem projektom dobro izdelana strategija razvoja. Pa nič od tega.

Da, pravzaprav kdaj se je vsa stvar začela? In kako?

Zelo skromno in preprosto. Za veliko noč, 18. aprila leta 1965 so verniki dveh primorskih mest dobili v roke prvo številko – takrat še farnega – Ognjišča, glasila župnij Postojna in Koper. Skromno glasilo je bilo razmnoženo na ciklostil. Nobena tiskarna ga namreč ni hotela sprejeti v tisk.

Glavna idejna voditelja tega “projekta” sta bila tedanji postojnski župnik in sedanji glavni in odgovorni urednik ter direktor Ognjišča msgr. Franc Bole ter takratni koprski kaplan in sedanji piranski župnik msgr. Bojan Ravbar. Oba sta začutila, da morata nagovoriti mlade tudi s posebnim časopisom, ki bo pisal v takem slogu, da ga bodo ti radi brali.

O tedanjem Ognjišču pravi urednik Franc Bole takole:

List je imel že tedaj zasnovo, ki jo je v bistvu ohranil do danes: začel je s pismom meseca, ki naj bi nadomeščal uvodnik, prinašal je aktualne članke iz verskega življenja, na poljuden način je predstavljal velike osebnosti, objavljal je sodobne molitve, zgodbe, podlistek…”

— Franc Bole

Prva številka Ognjišča je imela naklado 1.300 izvodov, vendar je ta hitro naraščala. Ob koncu leta 1966 je bila 18.000, prva številka letnika 1967 pa 35.000, leta 1971 je dosegla 85.000, leta 1984 pa presegla magično mejo 100.000. Več let se je naklada gibala okoli številke 104.000, v zadnjih letih pa je tudi zaradi padca bralne kulture padla pod 100.000.

Dejstvo je, da je bila revija zelo razširjena že v preteklosti. Že več let pa je Ognjišče, čeprav verska revija, po raziskavah javnega mnenja, ki jih pripravlja Mediana najbolj razširjen mesečnik v Sloveniji. Verjetno je to svojevrstni svetovni fenomen, namreč, da je verska revija najbolj razširjen mesečnik v neki državi. Rezultati te raziskave za poletje 1998 potrjujejo to razširjenost, saj je rednih bralcev Ognjišča 268 tisoč, najširši krog bralcev pa doseže 410 tisoč.

ZALOŽBA OGNJIŠČE

V prvih letih izhajanja Ognjišča je v okviru Cerkve založniška dejavnost komaj obstajala. Verniki, duhovniki pa tudi drugi pastoralni delavci so čutili potrebnost časopisov in knjig, ki bi pomagale k verski rasti. Tako je uredništvo Ognjišča začelo izdajati tudi knjige. Najprej dve popularni zbirki Mala knjižnica in Žepna knjižnica. Obe sta postali zelo iskani in sta se ljudem zelo priljubili. Tako je življenjepis papeža Janeza XXIII., prva knjiga v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča, Papež Janez Dobri izšel v nakladi 40.000 izvodov.

Pozneje je doživela topel sprejem med bralci zbirka Življenjske smernice, ki želijo odgovarjati na pereča vprašanja današnjih ljudi. Podobno je bilo z zbirko Priročniki Ognjišča. Vsekakor je poleg teh zbirk izšlo še veliko knjig izven zbirk, večina pa – zlasti za Slovenijo- kar v zavidljivo visoki nakladi. Knjiga Dnevnik Anamarije je doslej izšla že v osmih izdajah v skupni nakladi nad 30 tisoč. Svojevrstni “bestseller” pa je Kratko Sveto pismo v slikah, ki je z vsemi ponatisi krepko presegel naklado 100.000 izvodov. Tudi v tem trenutku je razprodano in založba zaradi neprestanega povpraševanja pripravlja ponatis.

Nekateri se kar čudijo, kako je že pred leti zmogla tako majhna ekipa, ki ustvarja Ognjišče, tako velike založniške podvige kot so knjige: Lepote slovenskih Cerkva, Svetopisemski vodnik, Velika verstva sveta, Svetopisemska enciklopedija, Visoka pesem gora…

Pri založbi Ognjišča je do konca leta 1993 izšlo 190 naslovov knjig, ob koncu leta 1997 pa se število že povzpne nad 220 knjižnih izdaj. Tem je še treba prišteti še več avdio in videokaset.

PREGANJANJE

Hitro višanje naklade Ognjišča in njegova razgibana založniška dejavnost nista šli v račun takratnim komunističnim oblastem. Tako so bili glavni urednik pa tudi drugi člani uredništva in uprave deležni več preiskav, šikaniranj, zaslišanj in tudi sodnih preganjanj. Zlasti izrazito so se začela leta 1974 in trajala nekaj let. Najprej so upravo obiskali inšpektorji, ki so “pregledovali” devizne račune, nadaljevalo se je preiskovanje zaradi karitativne dejavnosti v okviru Predala dobrote.

Sledile so šikane zaradi ustanovitve Kluba Ognjišče, ki je moral prenehati z delovanjem.

Tretje sodno preganjanje pa je doletelo predvsem glavnega urednika Boleta, ki je na sodišču moral zagovarjati svoj odgovor na pismo v Ognjišču. Uslužbenci Ognjišča so doživeli več nečloveško dolgih in neprijetnih zasliševanj. Hišne preiskave so se kar vrstile. Nekajkrat so trajale kar cel dan. V tem času uslužbenci niso smeli zapustiti prostorov. Uslužbenka, čeprav v visoki nosečnosti, ni smela niti po malico ali malo na zrak. Bil je pač socializem s človeškim obrazom. Nekaj let so vsem uslužbencem Ognjišča odvzeli potne listine.

Preiskave, zasliševanja in sploh preganjanje so takrat močno zavrla delo Ognjišča, kar pove tudi podatek, da v tem času (3 leta) ni izšla nobena knjiga.

OGNJIŠČE IN KARITAS

Eno večjih preganjanj je bilo zaradi Poštnega predala dobrote, ki je bil zametek Slovenske Karitas. Takrat je bilo v Sloveniji karitativno delovanje Cerkve z zakonom prepovedano (zanimivo, da na Hrvaškem ni bilo). Prišlo je do zaslišanj na verski komisiji, preiskav, delo Predala dobrote pa je teklo največkrat skrito in tiho naprej.

Tako je tudi iz te pobude leta 1990 nastala Slovenska Karitas, urednik Franc Bole pa je postal njen prvi direktor, ki je to službo opravljal do leta 1993.

Iz skrbi do kakorkoli potrebnih, zlasti pa bolnikov in invalidov, so se rodila vsakoletna romanja Bolnikov invalidov in ostarelih na najbolj znano slovensko božjo pot Brezje. Ta prireditev je postala eden največjih verskih shodov v Sloveniji, saj se na romanjih vsako leto zbere okrog 10.000 ljudi. Če upoštevamo, da gre v večini za bolne, invalide in bolnike, ki jim pri potovanjih in med romanjem pomagajo mladi (vzgojni vidik!) to nikakor ni majhna številka. Revija Ognjišče ohranja to skrb za prizadete z rubriko Naši preizkušeni bratje, v kateri vsak mesec predstavi enega invalida ali prizadetega.

NOVE RAZMERE IN NOVE ZAHTEVE

Iz doslej zapisanega lahko vidimo, da je značilnost Ognjišča množičnost (visoka naklada Ognjišča, knjig, veliko romanje…). Toda časi ter način življenja se spreminjajo in Cerkev mora iskati nove načine, kako bi evangelij približala človeku. Naklada knjig in revije Ognjišče ne raste več. Poznata se kriza bralne kulture in gospodarska kriza – bralci Ognjišča so revni ljudje, ki sta jih gospodarska kriza in brezposelnost najbolj prizadela in ne ljudje, ki so “polastninili” veliko družbenega premoženja.

Zato so v uredništvu začeli misliti, kako delovati v spremenjenih razmerah. Nikakor se niso želeli odpovedati reviji in knjigam. Nasprotno, hoteli so izboljšati grafično podobo revije.

Tako je revija leta 1992 postala v celoti barvna in tiskati so jo začeli na boljšem papirju, da bi postalo za bralce še privlačnejše.

Tudi knjižnih izdaj je vse več. Celo dve novi reviji sta se rodili v okviru Ognjišča. Leta 1990 je začela izhajati liturgična zbirka Molimo s Cerkvijo, ki je po štirih letih (ko je zaobjela triletni liturgični krog) prenehala izhajati in list za krščansko kulturo mladih Sončna pesem. Poglavje zase pa zasluži rojstvo Radia Ognjišče, saj pomeni novost v razgibanem delovanju Ognjišča.

POSLUŠATE RADIO OGNJIŠČE

Franc Bole je leta 1993 zapisal:

Ko smo pred tridesetimi leti odločali za ustanovitev revije Ognjišče, smo to storili zato, ker smo vedeli, kako pomembno je, da se Jezusovo oznanilo širi tudi s tiskano besedo, s katero dosežemo neprimerno več ljudi kot z govorjeno. Takrat seveda nismo mogli niti sanjati o radiu, še manj o televiziji. Po političnih spremembah leta 1990 smo že novembra 1991 vložili prošnjo za ustanovitev radijske postaje. Toda frekvence so bile dve leti zamrznjene. Morali smo počakati do jeseni 1993, da smo dobili najprej frekvenci za Tinjan (pri Kopru) in Sveto Goro (nad Gorico), pozneje pa še Krvavec, Boč in Kum. Radio Ognjišče je hotel biti že od vsega začetka nacionalna in ne lokalna radijska postaja…

— (Ognjišče 12, 1994, 41)

Božo Rustja pa je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1995 zapisal:

Ko je urednik … Franc Bole leta 1989 načrtoval nove prostore v prizidku škofijskega doma v Kopru, je predvideval tudi skromen studio. “Cerkvenega radia sicer ne bomo mogli imeti, a za kakšno manjše snemanje bo prišel prav,” je dejal takrat. Toda kmalu je, tudi zaradi nastopa demokracije, “pozabil” na te besede, saj je že novembra 1991 vložil prošnjo na takratno ministrstvo za informiranje – za frekvenco radia Ognjišče.

— Božo Rustja

Pozneje se prošnje morale “romati” na Ministrstvo za promet in zveze. Da so bile ugodno rešene, vemo vsi, saj danes lahko poslušamo radio Ognjišče. Oddaja iz dveh studiev iz Kopra in Ljubljane, kjer je tudi uredništvo programov. Prvi studio je blagoslovil koprski škof Metod Pirih 6. junija 1994. Rojstni dan drugega pa je 28. november, ko začne radio oddajati po vsej Sloveniji. 15. aprila 1997 pa je radio Ognjišče postal slišen po vsem svetu, saj od takrat neprekinjeno oddaja na omrežju internet. Toliko le o časih, ko je bil radio Ognjišče še v povojih. Več bodo o njem lahko rekli tisti, ki so ga pomagali soustvarjati že od začetkov. Mnogi ga pomagajo še danes.

KRONOLOŠKI PREGLED

• 18. april 1965, velika noč: začne izhajati Farno Ognjišče kot župnijsko glasilo župnij Kopra in Postojne, potem postane mesečnik za primorsko apostolsko administraturo in pozneje za vso Slovenijo. Naklada ciklostilno razmnoženega lista je 1.300 izvodov.
• 1966. Naklada Ognjišča strmo raste: 1. številka – 5.000 izvodov; 4. številka – 10.000; 6. številka 20.000; 12 številka – 25.000.
• 1967. List začne izdajati Apostolska administratura za Slovensko Primorje, “predhodnica” koprske škofije. Naklada Ognjišča zraste na 35. 000.
• 1966. Izide prva knjiga zbirke Mala Knjižnica Ognjišča: Albert Schweitzer, Začne se bogata založniška dejavnost OGNJIŠČA.
• 1967. Izide prva knjiga knjižnice Žepna knjižnica Ognjišča: Papež Janez Dobri. Življenjepis doseže visoko naklado 40.000 izvodov. Septembra 1998 je izšla 33. knjiga v tej zbirki: Pater Pij.
• 1969. 19 avgusta je na Bezjah prvo romanje invalidov, bolnikov in ostarelih, ki ga organizira in pripravlja Ognjišče.
• 1969. Zadnjo številko tega letnika natisnejo v 70.000 izvodih.
• 1975. List začnejo izdajati slovenske rimokatoliške škofije. Naklado ima že 85.000.
• 1984. Začne izhajati list Sončna pesem, takrat kot list za mladinsko duhovno glasbo, danes pa izhaja kot list za kulturo mladih.
• 1984. Ognjišče prebije magično mejo sto tisoč, ima naklado 102.000
• 1990. Za veliko noč izide prva, poskusna številka Molimo s Cerkvijo. Z adventom istega leta začne redno izhajati bogoslužne knjižice (4 na leto) z istim naslovom.
• 1990. Je ustanovljeno TD Ognjišče, ki postane izdajatelj revije Ognjišče in se ukvarja z založniško dejavnostjo.
• 6. junija 1994 koprski škof Metod Pirih blagoslovi studio Radia Ognjišče pri novi cerkvi sv. Marka v Kopru; s tem začne oddajanje Radia Ognjišče v živo in ta dan nekako velja za rojstni dan tega radia.
• 28. novembra 1994 – Radio Ognjišče začne oddajati z oddajnikov na Krvavcu, Boču, Kumu Sveti Gori in Tinjanu. S teh točk je v glavnem pokrita cela Slovenija.
• 15. april 1997 – Radio Ognjišče postane preko interneta slišen po vsem svetu.
• 18. april 2000 – Vstopamo v 36. leto izhajanja
• 14. maja 2000, je bil v prostorih Škofijske gimnazije Vipava dobrodelni koncert ob 35- letnici izhajanja revije Ognjišče. Nastopili so pevci in ansambli, ko so bili predstavljeni v rubrika Glasba v Ognjišču: Avtomobili, Gianni Rijavec, Damjana Golavšek, Ivan Hudnik, Karmen Stavec, Tinkara Kovač, Miran Rudan, Robi in Sašo ter ansambel Čuki. Na koncertu, pri katerem se zbere nad dva tisoč ljudi, zberejo za Škofijsko gimnazijo dva milijona tolarjev.
• 16. julija 2000 Jože Zadravec v tedniku Družina napiše poročilo o škofovskem posvečenju koprskega pomožnega škofa Jurija Bizjaka. V njem pove, da ima v Kopru sedež tudi revija in založba Ognjišče, ki je v 35. letih izdala 271 knjig, 34 kaset, 30 videokaset in 4 CD.
• April 2004 – kolesarjenje Ognjišča po Sloveniji pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Od 23. do 30. aprila je skupina kolesarjev krenila na pot iz trga pred železniško postajo v Novi Gorici, kjer je bila prej železna ograja ločevala dve državi, in v osmih dneh prekolesarila (1.350 km) meje Republike Slovenije pod geslom: Slovenija, ostani to, kar si. Na izhodišče v Novo Gorico so se vrnili 30. aprila 2004 na predvečer vstopa Republike Slovenije v Evropsko Unijo.
• December 2004 – v decembrski številki Ognjišča dobijo naročniki v dar knjigo Zgodbe s semeni upanja, ki je že šesta v uspešni zbirki Zgodbe za dušo. S tem korakom, ki je prvi v zgodovini revije, je Ognjišče stopilo v praznovanje 40-letnice izhajanja.
• April 2005 – aprilski številki Ognjišča, ki je izšla ob 40 – letnici revije, je pridana drobna knjižica Hvala za vašo zvestobo, ki odraža hvaležnost bralcem, med katerimi so številni zvesti Ognjišču že 40 let.
• 18. april 2005 – tiho praznovanje 40. letnice izida prve številke Ognjišča.
• 26. do 29. april 2005 – romanje ob 40 – letnici Ognjišča. Okrog 300 romarjev, ki jih vodi koprski škof Metod Pirih, je obiskalo Padovo, Loreto, Assisi in San Giovanni Rotondo.
• 4. september 2005 – Sončne septembrske nedelje se na parkirišču pred Postojnsko jamo zbere več kot deset tisoč bralcev Ognjišča na praznovanju 40 – letnice izhajanja najbolj brane revije v Sloveniji ter na 25. srečanju Prijateljev Radia Ognjišče. Mašo vodi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki v nagovoru poudari pomen in poslanstvo revije. Maši je sledil program, kjer so nastopili: ansambel Čuki, narodnozabavni ansambel Franca Miheliča in pevka Nuša Derenda. Čudovito slavje je potekalo ob opazni odsotnosti javnih medijev. Upravljalci Postojnske jame so tisti dan zabeležili največji obisk jame v enem dnevu, več kot sedem tisoč, kar je enodnevni rekord, od časa osamosvojitve Slovenije.

• 11. september 2005 – Na dvorišču pred sedežem Ognjišča v Kopru se sklene kolesarjenje ob 40 – letnici revije Ognjišče, ki je potekalo po celi Sloveniji z naslovom: Na kolesu s Slovenijo v srcu. Od maja do septembra je Ognjišče pripravilo vsak mesec kolesarski vikend, ki so se ga udeleževali kolesarji s celotne Slovenije. V petih vikendih so tako spoznavali lepote slovenskih pokrajin, se družili ter kolesarili po Pomurju, Štajerski, Dolenjski, Gorenjski in Primorski. Kolesarjenj ob koncu tedna se je udeležilo od 50 do rekordnih 90 kolesarjev na Primorskem. Na Gorenjskem je kolesarje v Škofji Loki pozdravil tudi ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran.
• 8. oktober 2005 – “Nagradno” romanje na Bavarsko t. i. avtobusa zvestobe, v katera so se uvrstili izžrebani reševalci kviza o zgodovini Ognjišča. Romarji med drugim obiščejo rojstni kraj Benedikta XVI. in božjo pot Altöting.
• 29. november 2005 – Ustanovitelj in glavni urednik Ognjišča Franc Bole prejme Schwentnerjevo nagrado, ki jo podeljuje strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije za zasluge na področju založništva. V obrazložitvi med drugim piše:
• “Z vztrajnostjo in neupogljivostjo je premagoval številne ovire, ki so bile v začetku hude, in je prispeval, da je Ognjišče sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja doseglo naklado nad sto tisoč izvodov in je danes najbolj bran mesečnik v Sloveniji. Vzporedno se je razvila tudi založba Ognjišče, ki poleg številnih knjig izdaja tudi kasete in CD-je in se tako odpira novim medijem.”
• Junij 2006 – V tisk gre že peta izdaja Kratkega Svetega pisma s slikami v samostojni Sloveniji (izdaje 1991, 1995, 1999, 2002). Knjiga je ena od uspešnic Ognjišča, saj je je bilo prodane že več kot sto petdeset tisoč izvodov. Mesec pred tem je šla v 4. ponatis knjiga Sveto pismo za otroke (Nova zaveza). V začetku leta pa je prišel iz tiskarne ponatis Svetega pisma v zgodbah. Gre za izdaje svetih pisem, ki so namenjene otrokom, in jih je precej izšlo pri Ognjišču.

Zgodovino Ognjišča in kronološki pregled sestavil
mag. Božo Rustja, dipl. komunikolog