Avtor: Ben-a

Ime Adolf je med moškimi imeni v Sloveniji na 176. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo s tem imenom poimenovanih 907 (1971: 2199; 1994: 1488) moških oseb. Podatki kažejo, da se je število z imenom Adolf poimenovanih oseb od leta 1971 naprej več kot prepolovilo. Podrobnejši podatki o vseh zdaj živih Adolfih pa izkazujejo, da jih je največ iz obdobij 1931–1940 (228) in 1941–1950 (451). Iz obdobij po letu 1950 je število novorojenih Adolfov vse manj in jih po letu 1970 skorajda ni več. Popularnost imena Adolf pred drugo svetovno vojno in med njo ter njeno naglo prenehanje po drugi svetovni vojni je povezano z vzponom in padcem nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Skrajšane oblike imena Adolf so Adi (2012: 90), Ado (25) in Dolfe (5). Ženska oblika imena Adolf je Adolfa (1971: 17; 1994: 12; 2012: 7) z različicama Adolfina (2012: 21) in Fina (9).

God:

• 13. februar, nekdaj 30. junij
• 27. september

Ime Adolf izhaja iz nemščine, kjer ga pišejo tudi Adolph. Nastalo je iz starejših oblik Athalwolf, Athaulf, ki jih razlagajo iz starovisokonemških besed adal ‘plemenit’ in wolf ‘volk’. Glede na to so nekdaj novorojencu namenjali simbolično moč plemenitega volka. Sestavina adal je prvi del mnogih zloženih nemških imen, npr. Adalbert, Adalfried, Adalger, Adalmar, Adalwin, Adelhelm, Adelher, Adubald, Adubert. Enako sestavina wolf kot prvi in drugi del, npr. Wolfgang, Wolfhard, Wolfram ter Agilof, Arnulf, Bardolf, Bernulf, Gundolf, Hildolf. Nemške skrajšane oblike imena Adolf so Ado, Alf, Dolf. Adolf je pri Francozih Adolph, ki je tudi novejši priimek, pri Angležih Adolf, Adolph, skrajšano Dolph, pri Špancih Adolfo, pri Italijanih Adolfo, skrajšano Ezzo.

V koledarju je 13. februarja Adolf Osnabriški, nemški škof († 1224).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Judita na 233. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 657 (1971: 561; 1994: 682) oseb. Različice imena Judita so: Judit (11), Dita (22), Ditka (24), Juta (24).

God:

• 29. junij
• 10. december

Judita je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Jehudít v pomenu ‘judovska, iz Judeje’, tj. ‘Judinja’. V vulgati je oblika Iudith, v grščini Júdith. Moška oblika imena Judita je Juda, tj. Jud, hebrejsko Jehúd, ki ga razlagajo iz pridevnika jehudí ‘judovski’. Različica Dita je nastala po opustitvi prvega zloga Ju-dita, Ditka pa je tvorjenka na ‑ka iz imena Dita. Ime Juta, nemško Jutta, Jutti, je lahko nastalo tudi po naslonitvi na germansko plemensko ime Juti. Pogosta angleška različica Judy se je posplošila in pomeni ‘ženska oseba v lutkovnem gledališču’ in pogovorno ‘ženska; dekle’ (gl. tudi izraz marionéta, ki je nastal po francoski manjšalnici imena Marion – Marionette).

Judita je po Juditini knjigi v stari zavezi junakinja, ki je ubila sirskega poveljnika Holoferna in tako rešila judovsko trdnjavo Betulijo, ki jo je oblegal. Bila je Judinja iz Simeonovega rodu, Merarijeva hči in vdova po Manaseju (v koledarju 10. decembra). V stari zavezi je omenjena še Judita, Hetitka in Ezavova žena. Iz 11. stoletja pa je znana še Judita, nemška spokornica (v koledarju 29. junija).

Ime Stojan je med moškimi imeni v Sloveniji na 133. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 1528 (1971: 1432; 1994: 1630) oseb moškega spola. Podrobnejši statistični podatki o vseh zdaj živih Stojanih kažejo, da je največ tako poimenovanih oseb iz dveh obdobij 1951–1960 (579) in 1961–1970 (397), zelo malo pa iz treh obdobij od 1981 do 2011 (tj. skupaj 97!), kar dokazuje, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadlo. Različice imena Stojan so: Stojadin (2012: 23), Stojče (6), Stojko (27), Stole (9). Ženska oblika imena Stojan je Stojana (2012: 54) z različicama Stojanka (190) in Stojka (25).

God:

• 26. junij (sv. Vigilij)

Ime Stojan je po izvoru slovansko. Imeli so ga že alpski Slovani. Nastalo je lahko iz zloženih slovanskih imen s sestavino stoj, npr. Stojislav, Stojidrag, Stojigoj, Stojimir, in je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑an. Sestavina stoj se pojmuje kot velelna oblika glagola stati, stojim, starocerkvenoslovansko stojati, staropoljsko stojać, hrvaško ali srbsko stajati, stojim. Sestavina stoj je lahko tudi drugi člen zloženih imen, npr. češko Doběstoj, Dobrostoj, Ostoj, Postoj, Soběstoj, Ustoj. Avstrijski imenoslovec Otto Kronsteiner v delu Die alpenslawischen Personennamen navaja imena Stojan, Stojana, Stojidrag, Stojigoj, Stojin, Stojina, Stojimir, Stojižit, Stojče. Sestavino stoj- v teh imenih tudi razlaga kot velelnik glagola stojati v pomenu ‘stoj, ostani’. Ime Stojan pa razlaga iz preteklega trpnega deležnika stojan glagola stojati z domnevnim pomenom ‘stanoviten, stalen’. Po tej razlagi bi imenu Stojan pomensko ustrezalo ime Konstantin. Po pomenu ‘čuječ, buden’ pa se ime Stojan v koledarju uvršča k imenu Vigilij. Vigilij je bil škof v Tridentu v 4. stoletju (god 26. junija).

Alojz je med našimi najpogostejšimi moškimi imeni na 25. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je konec leta 2008 tako imenovalo 9100 (1971: 29110; 1994: 13210) oseb. Podatki kažejo, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih precej upada. Nekoliko drugače je z daljšo različico Alojzij (1971: 1434; 1994: 6523; 2008: 4224), saj se je njegova pogostnost najprej povečala, po letu 1994 pa precej upada. Manj pogosta je različica Lojze (1971: 669; 2008: 204), zelo redke pa večinoma klicne oblike Lojz, Lojzek, Lojzi. Ženska oblika imena Alojz je Alojzija (1971: 12750; 1994: 8311; 2008: 5561), za katero zanimanje zelo upada, z različicama Lojzka (1971: 481; 2008: 74) in Lojzika (5).

God:

• 21. junij

Ime Alojz z različico Alojzij izhaja iz latinskega imena Aloisius. Ime Aloisius oziroma obliki Alois, Aloys razlagajo nekateri kot latinizirano obliko germanskega zloženega imena Alwis. To je tvorjeno iz starovisokonemških besed al ‘vse’ in wīsi ‘pameten, razumen’. Drugi ugotavljajo za ime Alojz enak izvor kot za ime Ludvik. To je kot nemško Ludwig zloženo iz starovisokonemških besed hlūt ‘slaven’ in wīg ‘boj’. Imenu Ludwig vzporedne oblike Klodwig, Hlodwig, Clodwig so se na francoskem dvoru skrajšale v Lowis, Lois. Mnogi Lowisi ali Loisi naj bi v bojih z Mavri dobili pred svoje ime arabski člen al ‘ta’. Po tej razlagi bi torej Alowis, Alois pomenila ‘ta Ludvik’ in se latinizirala v Aloisius. Italijanska in španska oblika tega imena je Eligio.

Ime Alojz je postalo znano po svetem Alojziju Gonzagi. Bil je sin mantovanskega vojvode Ferdinanda Gonzage in je umrl 21. junija 1591, star 23 let. Velja za zaščitnika mladine, zlasti šolske, in je poimenovan kot “angelski mladenič”. Po njem je bilo sredi 19. stoletja poimenovan vzgojni zavod, dijaško semenišče Alojzijevišče, ki ga je leta 1846 ustanovil škof Anton Alojzij Wolf na Poljanski cesti v Ljubljani. Gojenci tega zavoda so se imenovali alojzijeviščniki ali alojzniki. Po sv. Alojziju je poimenovana tudi alojzijevka ‘roža, ki cvete okrog goda sv. Alojzija’ (21. junija).

Ime Bogdan je med moškimi imeni v Sloveniji na 99. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 2365 (1994: 2597; 1971: 2200) oseb. Možne različice so: Bogo (2011: 42), Dan (124), Dane (154), Dani (157). Ženske oblike: Bogdana (2011: 318, 339. mesto; 1994: 354; 1971: 307), Bogdanka (2011: 30), Dana (132), Dani (6), Danica (6024).

God:

• 19 junij
• 14. julij
• 8. november

Bogdan je slovansko ime, zloženo iz besede bog in glagolske oblike dan glagola dati. Po izvoru je to krščansko in teoforično ime. Prvotno ga je dobil otrok, ki so si ga starši dolgo želeli, pa jim ga je končno »Bog dal«. Imenu Bogdan po sestavi in pomenu ustreza latinsko ime Deodatus, grško Theodótos, to pa je iz hebrejskega Jehonatán ‘Bog je dal’ (v vulgati Ionathan, Ionathas). Imenu Bogdan je sorodno ime Božidar, skrajšano Božo in mu ustreza latinsko Theodorus, grško Theódoros ‘božji dar’. Imenu Bogdan so pomensko sorodna slovanska imena Bogoljub, Bogomil, Bogomir, Bogoslav, ki imajo tudi ženske oblike Bogoljuba, Bogomila itd.

Ime Bogdan je znano pri južnih Slovanih (pri nas v novejšem času iz hrvaščine ali srbščine), poljsko in rusko Bogdan, češko, slovaško, ukrajinsko Bohdan. V ruskem jeziku je Bogdan tudi ime božanstva, ki je v času krščanstva zamenjalo Dažd’boga. Izraz bogdan v ruskem jeziku pomeni ‘otrok pred krstom’ tudi ‘nezakonski otrok; zavržen, podtaknjen otrok, najdenček’.

Ime Bogdan se v koledarju glede na pomen pridružuje imenu Deodat. Dne 19. junija je v koledarju Deodat, francoski misijonski škof (u. 660), 8. novembra pa Deodat, papež (u. 115).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Lucija na 86. mestu. Tako je bilo leta 2007 z imenom Lucija poimenovanih 3165 (1971: 1640; 1994: 2307) oseb. Manj pogoste so bile njene različice: Lucia (50; 1994: 24), Luca (121; 529.; 1994: 126), Luciana (26), Lucijana (50), Lučana (31), Lučka (411; 291.; 1994: 320; 1971; 223). Moške oblike: Lucij (manj kot 5), Lucian (17), Luciano (37), Lucijan (286), Lucijano (5), Lucio (7), Lucjan (40), Lučano (20), Lučko (5), Lučo (5).

God:

• 12. maj
• 25. junij
• 20. september
• 13. december

ali na god sv. Lucijana:

• 7. januar
• 8. januar
• 26. oktober

Ime Lucija izhaja iz latinskega imena Lucia, ki je ženska oblika imena Lucius. To ime razlagajo iz latinskega lux, v rodilniku lucis v pomenu ‘svetloba, svetlost, sijaj; dan; življenje; oko; razjasnjenje’. Zloženka z istim korenom je lucifer ‘svetlonosen; na svetlo noseč’, dalje Lucifer ‘latinsko ime zvezde Danice ali Venere’, tudi ‘voditelj upornih angelov, vržen iz nebes’, preneseno ‘peklenski poglavar; peklenšček, vrag, hudič, zlodej’.

Med več svetnicami je najbolj znana decembrska sveta Lucija, devica iz Sirakuz na Siciliji ter mučenka v času rimskega cesarja Dioklecijana. Sveta Lucija velja za zavetnico vida. Po legendi naj bi se njen snubec zljubil v njene lepe oči, ona pa si jih je staknila in mu jih poslala. Angel ji je prinesel druge. Pesnik Dante jo je alegorično imenoval Grazia illuminante, v italijanski likovni umetnosti pa se sv. Lucija že zgodaj upodablja s pladnjem in očmi na njem. Podobna legenda o očeh je znana tudi za sv. Otilijo, alzaško redovnico iz 15. stoletja, ki je v koledarju tako kot Lucija 13. decembra.

God sv. Lucije ali Lucijino je podobno kot Miklavževo povezano z mnogimi šegami in verovanji. Po starem – julijanskem koledarju je bil 13. december najkrajši dan v letu. Sv. Lucija je simbolično prinašala luč, svetlobo v dolge noči in se uprla nekdanjemu ženskemu demonu mraka in teme Sredozimki.

Eleonora je med ženskimi imeni v Sloveniji na 590. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 106 (1971: 135; 1994: 121) oseb. Različice imena Eleonora so: Ela (2012: 1044, 184. mesto), Elena (601), Eli (79), Elica (114), Elka (38). Leonora (84), Lora (96), Lori (64), Nela (168), Neli (677), Nelka (22), Nora (5).

God:

• 25. junij

Ime Eleonora naj bi po mnenju nekaterih izhajalo iz arabsko-grškega imena Ellinor v pomenu ‘Bog je moja svetloba’. Prišlo naj bi iz Španije prek Provanse v Francijo in Anglijo, k nam pa verjetno z nemškim posredovanjem. Drugi povezujejo to ime v obliki Alienor z latinskim alia ‘druga’ in imenom Aenor, kot je bilo ime materi najstarejše izpričane Eleonore, kraljice (gl. spodaj). Eleonora je pri Angležih Eleanor, Elinor, skrajšano Ellen, Nelly; pri Nemcih Eleonora, Eleonore s skrajšanimi in ljubkovalnimi oblikami Leonore, Lenore, Lora, Lore, Lorchen, Lorle, Nora, Noor, Nortje, Ella, Elli, Nel; pri Francozih Éléonore, staroprovansalsko Elienor; pri Italijanih Leonora; pri Švedih skrajšano Nora.

V koledarju je 25. junija sv. Eleonora, hči Rajmunda IV. iz Provanse, do leta 1236 soproga kralja Henrika III. Angleškega, mati Edvarda I. in velika ljubiteljica književnosti. Umrla je leta 1291. Znani literarni Eleonori sta naslovna junakinja Prešernove pesnitve Lenora in Nora, naslovna junakinja Ibsenove drame.

Jernej je med moškimi imeni v Sloveniji na 45. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 5670 (1971: 2065; 1994: 4950) oseb. V zadnjih dveh desetletjih je zelo v modi tudi skrajšana oblika Nejc, ki je po pogostnosti že prehitela izhodiščno obliko (2007: 5710, 43. mesto). Zelo redke ali unikatne so bile različice Bartol (5), Bartolo (manj kot 5), Bartolomeus (manj kot 5). Ženska oblika imena Jernej je Jerneja (1347 oseb, 159. mesto) s skrajšanimi oblikami Neca (19), Neja (1163, 173. mesto), Nejka (62).

God:

• 24. junij
• 24. avgust

Jernej je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Bartolomaeus in grškega Bartholomáios iz aramejskega Bar Talmaj v pomenu ‘sin Talmaja’. Prava slovenska oblika iz latinskega Bartolomaeus je Bartolomej, skrajšano Bartol. Slovensko Jernej naj bi pravzaprav nastalo iz zveze *sanctus Bartolomaeus, in to skrajšano prek oblik *šèm-bertèlèméj, šèm-ernej = Jernej. Morda bi bila glasovno manj komplicirana pretvorba iz imena Irenej. Oblika Bartolomej se pojavlja večinoma v starejših virih, danes pa je razen omenjene oblike Bartol prepoznavno še v priimkih. Iz imena Jernej in njegovih oblik so nastali priimki Arne, Arnečič, Arnejc, Arnejčič, Arnejšek, Jerne, Jernečič, Jernej, Jernejc, Jernejčič, Jernejec, Jernejšek ter Bartel, Bartelj, Bartol, Bartolj, Brtoncelj, Paternež, Patrnoš.

Svetopisemski Jernej je bil eden izmed 12 Jezusovih apostolov. Umrl je mučeniške smrti, verjetno v Armeniji. Slekli so mu kožo pri živem telesu in mu odsekali glavo. V Sloveniji je 29 cerkva sv. Jerneja. Po njih se imenujejo naselja Sv. Jernej in Šentjernej.

Jernej je v koledarju 24. avgusta. Po njegovem mestu v koledarju je avgust poimenovan tudi z izrazom šentjernejski mesec, jernejščica je narečno ‘ime neke hruške’, v enakem pomenu tudi bartolščica po imenu Bartolomej. Kot znan kmečki svetnik se Jernej pojavlja tudi v pregovorih in v ljudski pesmi.

Znana slovenska Jerneja sta Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec in Cankarjev Hlapec Jernej, Bartolomeja v priimku pa ima slovenski pisatelj Vladimir Bartol.