Avtor: wp.adm26

Med moškimi imeni je ime Ferdinand na 178. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 892 (2008: 918; 1994: 1435; 1971: 1715) oseb. Različice: Ferdi (2010: 16), Ferdo (140), Nande (9), Nandi, Nando. Ženska oblika imena Ferdinand je Ferdinanda (2010: 47) z različicama Fernanda (5), Nanda.

God:

• 30. maj

Ime Ferdinand je germanskega izvora. Po eni razlagi je to zloženka iz starovisokonemških besed fridu ‘mir, obramba’ in nand ‘drzen’. Prvo sestavino imajo npr. še imena Friedebert, Friedemann, Friedmund, Friedhelm, Friedrich. Ime Ferdinand razlagajo tudi kot špansko ime zahodnogotskega izvora. Nastalo naj bi iz oblik Herinand in Ferdenand.

Ferdinand je bilo ime več evropskih vladarjev. To ime so imeli npr. trije rimskonemški cesarji ter bolgarski, neapeljski, portugalski, romunski in španski kralj.

V koledarju sta Ferdinand III. Kastiljski, kralj (30. maja) in Ferdinand Portugalski, knez, mučenec (5. junija).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Bruno na 177. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 s tem imenom poimenovanih 869 (1971: 1106; 1994: 1014) oseb. Kot kažejo primerjalni podatki, se zanimanje za ime Bruno v zadnjih desetletjih zmanjšuje. Zelo redka sta bila različica Brunoslav in dvojno ime Brunoslav Bruno. Ženske oblike imena Bruno so Bruna (225 oseb; 386. mesto), Bruna Marija (7), Brunislava (5), Brunči, Brunoslava (obe zelo redki).

God:

• 9. marec
• 27. maj
• 18. julij
• 11. oktober
• 14. oktober

Ime Bruno izhaja iz nemščine, in sicer iz starovisokonemškega brun (= braun) v pomenu ‘rjav’ in ‘medved’. Vzporedna imenska oblika je Braun (zdaj tudi priimek) in skrajšana Brun. Ime Bruno razlagajo tudi kot skrajšano obliko iz zloženih imen, ki imajo sestavino Brun-, npr. Brunfried, Brunhard, Brunolf, Brunold, Brunwart. Sestavina Brun- lahko razen iz starovisokonemškega brun ‘rjav’ in ‘medved’ (npr. Brunold) izhaja tudi iz starovisokonemškega brunja, brunna ‘oklep’ (npr. Brungard, Brunhild).

Z imenom Bruno je poimenovanih več svetnikov. Najbolj znan je sv. Bruno, duhovnik v Reimsu v Franciji, ki je leta 1084 v samoti Chartreuse (v latinščini Chartusia) ustanovil red kartuzijancev. Umrl je 6. oktobra 1101 (god 6. oktobra). Kartuzijanski samostan v Pleterjah je bil ustanovljen leta 1403 in je zdaj edini na ozemlju bivše Jugoslavije. Med svetniki je tudi sv. Bruno Kverfurtski, mučenec, ki so ga 14. februarja 1009 ubili poganski Prusi (v koledarju 9. marca).

Iz zgodovine je treba omeniti še znamenitega nesvetniškega Bruna in sicer po priimku. To je Giordano Bruno, italijanski filozof, nekdanji dominikanec, nasprotnik Cerkve in sholasticizma, matematik in metafizik. Inkvizicija ga je obsodila in ga 17. 2. 1600 zažgala na grmadi na trgu Campo dei Fiori pri Rimu.

Med pogostejšimi moškimi imeni je Urban na 85. mestu. Leta 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 3.006 (2006: 2.267; 1971: 141; 1994: 1308) oseb. Iz podatkov je razvidno, da se je zanimanje za ime Urban začelo zelo povečevati po letu 1970 in traja še danes.

God:

• 23. januar
• 24. januar
• 25. maj
• 5. september
• 19. december

Ime Urban izhaja iz latinskega imena Urbanus, to pa povezujejo z latinskim urbanus v pomenih ‘mestni; meščan, prijatelj mestnega življenja; uglajen, olikan; duhovit; drzen’. Urbanus je bil prvotno vzdevek za meščana, medtem ko je bil Rusticus vzdevek za kmeta, podeželana. Iz latinskega urbanus izhaja tudi več pri nas rabljenih izrazov, npr.: urbaníst ‘arhitekt, strokovnjak za urbanistiko’, urbanístika ‘nauk o gráditvi in urejanju mest in naselij’, urbanizácija ‘proces rasti in širjenja mest’.

Iz imena Urban so nastali priimki Urban (2006: 18), Urbanc (475), Urbancl (55), Urbanč (251), Urbančič (787, 261. mesto), Urbanec (41), Urbanek (13), Urbanija (502), Urbanja (16).

V koledarju so še naslednji svetniki s tem imenom:

• Urban, sv., 5. st., škof v Langresu v Franciji (23. januar)
• Urban, sv., 3. st., mučenec v Antiohiji v Siriji (24. januar – Babila, Urban, Prilidijan in Epolonij)
• Urban I., sv., † 2.30, papež (19. maj, god 25. maj) – velja za zavetnika vinogradnikov.
  V vinorodnih krajih so v njegovo čast zgradili cerkve in kapele.
  Med ljudstvom je bil ta sv. Urban tudi vremenski napovedovalec, npr.:
  Sv. Urban jasen, jesen hasen.
  Če Urban suši in sv. Vid moči, bo prav za žejne ljudi.
  Prvotnemu pomenu latinskega Urbanusa se je s svojo duhovitostjo, svetovljanstvom približal naš Ribničan Urban, ki je po cajlim svajtu znan.
• Urban in tovariši, sv., † 370, mučenci v Carigradu (5. september)
• Urban V., sv., † 1370, papež (19. december)

in blaženi

Urban II., bl., † 1099, papež (29. julij, god 28. julij)

Ime Vladimir je med moškimi imeni na 49. mestu. Konec leta 2007 je bilo z imenom Vladimir poimenovanih 5049 (1971: 4509; 1994: 5856) prebivalcev Slovenije. Manj pogoste so različice Vladan (65), Vlade (32), Vladko (151), Vlado (1314; 143. mesto), Vlajko (17), Vlatko (63), Mirko (4646, 55. mesto) in Miro (765; 191. mesto). Ženska oblika imena Vladimir je Vladimira (442; 281. mesto) z različicami Vlada (11), Vladka (164), Vlatka (23) in Mira (2835; 95. mesto).

God:

• 22. maj
• 30. junij
• 15. julij

Ime Vladimir je po izvoru slovansko. Zloženo je iz glagola vlad-ati in sestavine ‑mir, ki je zaradi množične rabe v slovanskih imenih večinoma izgubila svoj prvotni pomen. V imenu Vladimir je sestavina mir verjetno nastala iz starejšega mer v pomenu ‘slaven, velik’. Podobno še v imenih Dobromir in Ratimir. To domnevo potrjuje zamenljivost morfema mir z morfemom slav, npr. v imenih Vladislav in Dobroslav. Imenu Vladimir je po sestavi in pomenu enako germansko ime Waldemar in je v starih listinah tudi zapisano namesto njega.

Ime Vladimir s sorodnim imenom Vladislav je v vseh slovanskih jezikih. Iz imena Vladislav je nastalo ime Ladislav, skrajšano Lado, latinsko Ladislaus, madžarsko Laszlo. Ime Lado je lahko nastalo tudi iz imena Vladimir, enako Lada iz imena Vladimira. Imeni Vlajko in Vlatko sta hrvaški ali srbski različici imena Vladko, pri ženski obliki Vladka pa Vlatka.

Vladimir je bilo ime dveh kijevskih velikih knezov. Prvi je bil Vladimir Svjatoslavič, drugi Vladimir Monomah. Vladimir Svjatoslavič je združil kijevsko Rusijo, jo razširil in leta 988 uvedel v njej ortodoksno krščanstvo (v koledarju 15. julija). V koledarju je 27. junija sv. Ladislav, ogrski kralj do leta 1095.

Emil je tudi med pogostejšimi imeni v Sloveniji. Leta 2006 je bilo s tem imenom poimenovanih 2342 (1971: 2883; 1994: 2721) moških oseb. To ga je uvrščalo na 98. mesto med moškimi imeni. Zanimanje za ime Emil je bilo največje do leta 1970, potem pa je začelo upadati in je bilo v obdobju 2001–2006 že zelo zmanjšano. Zelo redka je bila njegova daljša oblika Emilij (8), prav tako različica Emiljan (22), nekoliko pogostejša različica Emilijan (154). Ženske oblike imena Emil so Emilija (1986, 127. mesto), Emilia (28), Emilja (12) in Emila (15) z različicami Emilijana (112), Emiljana (21), Emili (17), Mila (137).

God:

• 22. maj

Ime Emil z različico Emilij izhaja iz latinskega rodovnega imena Aemilius. To ime nekateri povezujejo z latinskima besedama aemulor ‘posnemati, tekmovati, biti zavisten, ljubosumen’ in aemulus ‘poganjajoč se za, tekmujoč; zavisten, ljubosumen’. Drugi ime Emil razlagajo iz grških besed aimýlios, aimýlos v pomenu ‘priliznjen, zvit’. Iz rimskega rodovnega imena Aemilius izhaja tudi ime Emilijan, latinsko Aemilianus, ki je pridevniška izpeljanka na ‑anus v pomenu ‘pripadajoč rodu Aemilius’.

Ime Emil se je uveljavilo zlasti po spisu Emile, ki ga je napisal francoski filozof in pisatelj Jean Jacques Rousseau.

V koledarju je 22. maja Emilij (Emil), afriški mučenec, ki je umrl leta 250.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Erika na 92. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 z imenom Erika poimenovanih 2898 (1971: 2148; 1994: 2928) oseb. Podatki tudi kažejo, da se je zanimanje za to ime v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo. Njena pisna različica je Erica (6), možni skrajšani obliki Ika (52) in Rika (16). Imenu Erika in različicam ustrezne moške oblike so: Erik (1971: 269; 1994: 1196; 2007: 1814; 118. mesto), Eric (18), Erich (15), Erih (116), Riko (27).

God:

• 18. maj
• 10. avgust

Ime Erika navadno razlagajo kot žensko obliko imena Erik. To izhaja iz nemščine in je dolnjenemška oblika imena Erich. Ime Erich je zloženka iz starovisokonemških besed ēra ‘čast’ in rīchi ‘mogočen; knez’. Sestavino ēra ima tudi ime Erhard, ki je tudi priimek; podobno še Erath, Erolt, Erlt. Angleži in Francozi imajo obliko Eric. Značilna nordijska priimka sta Erikson (švedski) in Eriksen (danski) s prvotnim pomenom ‘sin Erika’.

Ime Erika pa se lahko razlaga tudi z rastlinskim poimenovanjem érika, ‘resa’, latinsko erica. Rojstna imena iz poimenovanj rastlin, zlasti rož, so kar pogosta, npr. Lilijana, Roža, Suzana. Imeni Ika in Rika sta lahko tudi skrajšani obliki iz imena Friderika.

V koledarju je ime Erika uvrščeno k imenu Erik (18. maja, 10. avgusta). Majski Erik je bil švedski kralj Erik IX. Jedvardsson, ki je bil umorjen 18. maja 1161. Velja za zavetnika in narodnega svetnika Švedske, zato je 18. maj narodni praznik te države.

Jošt med pogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji na 254. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Jošt poimenovanih 458 (1971: 19; 1985: 69; 1994: 163) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje zanj v zadnjih desetletjih zelo povečevalo, najbolj pa po letu 1990. Skoraj tri četrtine zdaj tako poimenovanih oseb se je namreč rodilo po letu 1990. Ženska oblika Jošta je bila unikatna.

God:

• 17. maj
• 13. december

Ime Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, ki je skrajšano iz latinskega imena Jodocus. To razlagajo iz grškega iodókos ‘puščice hraneč, poln puščic’. Nekateri ga povezujejo s keltskim Judocus v pomenu ‘bojevnik’. Zaradi nekaterih oblik se Jošt zelo približuje imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom ‘pravični’.

Iz imena Jošt je nastal danes pogost priimek Jošt (2008: 453), redki pa so priimki Jost (60), Jostl, Joštl (oba zelo redka).

Jošt je tudi ime svetnika, puščavnika in duhovnika iz Bretanije v Franciji, ki je umrl leta 670 (v koledarju 13. decembra). Od 9. stoletja je zelo čaščen v nemških deželah. Velja za zavetnika romarjev, mornarjev, hiralnic ter proti boleznim, kugi, mrzlici, neurjem, za žetev itd. V koledarju je 17. maja še Jošt, opat. V Sloveniji je 14 cerkva sv. Jošta. Po njih se imenujeta kraja Šentjošt v občini Novo mesto in Šentjošt nad Horjulom v občini Ljubljana Vič-Rudnik ter 8 zaselkov Sv. Jošt (gl. Atlas Slovenije).