Avtor: wp.adm26

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Lucija na 86. mestu. Tako je bilo leta 2007 z imenom Lucija poimenovanih 3165 (1971: 1640; 1994: 2307) oseb. Manj pogoste so bile njene različice: Lucia (50; 1994: 24), Luca (121; 529.; 1994: 126), Luciana (26), Lucijana (50), Lučana (31), Lučka (411; 291.; 1994: 320; 1971; 223). Moške oblike: Lucij (manj kot 5), Lucian (17), Luciano (37), Lucijan (286), Lucijano (5), Lucio (7), Lucjan (40), Lučano (20), Lučko (5), Lučo (5).

God:

• 12. maj
• 25. junij
• 20. september
• 13. december

ali na god sv. Lucijana:

• 7. januar
• 8. januar
• 26. oktober

Ime Lucija izhaja iz latinskega imena Lucia, ki je ženska oblika imena Lucius. To ime razlagajo iz latinskega lux, v rodilniku lucis v pomenu ‘svetloba, svetlost, sijaj; dan; življenje; oko; razjasnjenje’. Zloženka z istim korenom je lucifer ‘svetlonosen; na svetlo noseč’, dalje Lucifer ‘latinsko ime zvezde Danice ali Venere’, tudi ‘voditelj upornih angelov, vržen iz nebes’, preneseno ‘peklenski poglavar; peklenšček, vrag, hudič, zlodej’.

Med več svetnicami je najbolj znana decembrska sveta Lucija, devica iz Sirakuz na Siciliji ter mučenka v času rimskega cesarja Dioklecijana. Sveta Lucija velja za zavetnico vida. Po legendi naj bi se njen snubec zljubil v njene lepe oči, ona pa si jih je staknila in mu jih poslala. Angel ji je prinesel druge. Pesnik Dante jo je alegorično imenoval Grazia illuminante, v italijanski likovni umetnosti pa se sv. Lucija že zgodaj upodablja s pladnjem in očmi na njem. Podobna legenda o očeh je znana tudi za sv. Otilijo, alzaško redovnico iz 15. stoletja, ki je v koledarju tako kot Lucija 13. decembra.

God sv. Lucije ali Lucijino je podobno kot Miklavževo povezano z mnogimi šegami in verovanji. Po starem – julijanskem koledarju je bil 13. december najkrajši dan v letu. Sv. Lucija je simbolično prinašala luč, svetlobo v dolge noči in se uprla nekdanjemu ženskemu demonu mraka in teme Sredozimki.

Eleonora je med ženskimi imeni v Sloveniji na 590. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 106 (1971: 135; 1994: 121) oseb. Različice imena Eleonora so: Ela (2012: 1044, 184. mesto), Elena (601), Eli (79), Elica (114), Elka (38). Leonora (84), Lora (96), Lori (64), Nela (168), Neli (677), Nelka (22), Nora (5).

God:

• 25. junij

Ime Eleonora naj bi po mnenju nekaterih izhajalo iz arabsko-grškega imena Ellinor v pomenu ‘Bog je moja svetloba’. Prišlo naj bi iz Španije prek Provanse v Francijo in Anglijo, k nam pa verjetno z nemškim posredovanjem. Drugi povezujejo to ime v obliki Alienor z latinskim alia ‘druga’ in imenom Aenor, kot je bilo ime materi najstarejše izpričane Eleonore, kraljice (gl. spodaj). Eleonora je pri Angležih Eleanor, Elinor, skrajšano Ellen, Nelly; pri Nemcih Eleonora, Eleonore s skrajšanimi in ljubkovalnimi oblikami Leonore, Lenore, Lora, Lore, Lorchen, Lorle, Nora, Noor, Nortje, Ella, Elli, Nel; pri Francozih Éléonore, staroprovansalsko Elienor; pri Italijanih Leonora; pri Švedih skrajšano Nora.

V koledarju je 25. junija sv. Eleonora, hči Rajmunda IV. iz Provanse, do leta 1236 soproga kralja Henrika III. Angleškega, mati Edvarda I. in velika ljubiteljica književnosti. Umrla je leta 1291. Znani literarni Eleonori sta naslovna junakinja Prešernove pesnitve Lenora in Nora, naslovna junakinja Ibsenove drame.

Jernej je med moškimi imeni v Sloveniji na 45. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 5670 (1971: 2065; 1994: 4950) oseb. V zadnjih dveh desetletjih je zelo v modi tudi skrajšana oblika Nejc, ki je po pogostnosti že prehitela izhodiščno obliko (2007: 5710, 43. mesto). Zelo redke ali unikatne so bile različice Bartol (5), Bartolo (manj kot 5), Bartolomeus (manj kot 5). Ženska oblika imena Jernej je Jerneja (1347 oseb, 159. mesto) s skrajšanimi oblikami Neca (19), Neja (1163, 173. mesto), Nejka (62).

God:

• 24. junij
• 24. avgust

Jernej je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Bartolomaeus in grškega Bartholomáios iz aramejskega Bar Talmaj v pomenu ‘sin Talmaja’. Prava slovenska oblika iz latinskega Bartolomaeus je Bartolomej, skrajšano Bartol. Slovensko Jernej naj bi pravzaprav nastalo iz zveze *sanctus Bartolomaeus, in to skrajšano prek oblik *šèm-bertèlèméj, šèm-ernej = Jernej. Morda bi bila glasovno manj komplicirana pretvorba iz imena Irenej. Oblika Bartolomej se pojavlja večinoma v starejših virih, danes pa je razen omenjene oblike Bartol prepoznavno še v priimkih. Iz imena Jernej in njegovih oblik so nastali priimki Arne, Arnečič, Arnejc, Arnejčič, Arnejšek, Jerne, Jernečič, Jernej, Jernejc, Jernejčič, Jernejec, Jernejšek ter Bartel, Bartelj, Bartol, Bartolj, Brtoncelj, Paternež, Patrnoš.

Svetopisemski Jernej je bil eden izmed 12 Jezusovih apostolov. Umrl je mučeniške smrti, verjetno v Armeniji. Slekli so mu kožo pri živem telesu in mu odsekali glavo. V Sloveniji je 29 cerkva sv. Jerneja. Po njih se imenujejo naselja Sv. Jernej in Šentjernej.

Jernej je v koledarju 24. avgusta. Po njegovem mestu v koledarju je avgust poimenovan tudi z izrazom šentjernejski mesec, jernejščica je narečno ‘ime neke hruške’, v enakem pomenu tudi bartolščica po imenu Bartolomej. Kot znan kmečki svetnik se Jernej pojavlja tudi v pregovorih in v ljudski pesmi.

Znana slovenska Jerneja sta Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec in Cankarjev Hlapec Jernej, Bartolomeja v priimku pa ima slovenski pisatelj Vladimir Bartol.

Ime Primož je med najpogostejšimi moškimi imeni na 42. mestu. Tako je bilo konec leta 2007 poimenovanih 5742 prebivalcev Slovenije. Zelo redki sta bili različici Primos in Primoš.

God:

• 9. junij

Ime Primož izhaja iz latinskega imena Primus. Razlagajo ga iz latinskega primus v pomenu ‘prvi, najboljši’. Poimenovanje z vrstilnimi števniki je bilo značilno za stare Rimljane. Prvorojenega otroka so poimenovali Primus, drugega Secundus, tretjo hčer Tertia, petega sina Quintus itd. Primož danes seveda ni nujno prvi sin. Imenu Primož pomensko ustrezna slovanska imena so Prvan, Prvin, Prvoslav itd., ki pa so večinoma v rabi pri drugih južnoslovanskih narodih.

Iz imena Primož so nastali priimki Primož, Primožič, Primus, Primuš, Primužič.

V koledarju sta 9. junija sveta brata Primož in Felicijan, ki sta bila zaradi pripadnosti krščanski veri v času cesarja Dioklecijana mučena v Rimu. V Sloveniji je 29 cerkva sv. Primoža in Felicijana. So tudi tri cerkve sv. Primoža. Najbolj je znana božjepotna cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, ki je bila zgrajena v 12. stoletju in ima nekaj relikvij obeh svetnikov ter lepe freske iz leta 1504. Po cerkvah sv. Primoža so bila poimenovana naselja Sv. Primož, Šemprimož, danes uradno večinoma Primož.

Najbolj znan slovenski Primož je Primož Trubar, začetnik slovenske književnosti (1508–1586).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Evgen na 226. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Evgen poimenovanih 589 (2008: 609; 1994: 765; 1971: 896) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se zanimanje za ime Evgen v zadnjih dveh desetletjih zmanjšuje. Različice: Eugen (2011: 37), Evgenij (22), Jevgenij, Ženja. Ženske oblike: Evgenija (2011: 94), Eugenija (11), Genija, Ženja (16).

God:

• 20. januar
• 2. maj
• 2. junij
• 9. julij

na god sv. Evgenija:

• 13. julij
• 23. avgust
• 13. november

Ime Evgen z različicami izhaja iz grškega imena Eugénios. To se povezuje z grškim eugenē´s ‘blagoroden, plemenitega rodu’. Iz tega pridevnika je tudi poimenovanje evgenika ‘nauk za dosego telesno in duševno zdravega potomstva’

Evgenij je bilo ime več rimskih papežev. Iz ruske književnosti je znan Evgenij Onjegin, naslovni junak Puškinove pesnitve. Iz zgodovine je vreden omembe Evgen Savojski, imenovan tudi “žlahtni vitez”, ki je bil avstrijski feldmaršal in državnik (1663–1736).

V koledarju so:

• Evgen, sv., † 483, škof in mučenec v Severni Afriki (2. maj)
• Evgen I., sv., † 657, papež (2. junij)
• Evgen III., bl., † 1153, rimski opat in papež (god 9. julij)
• Evgen, Kanidij, Valerijan in Akvila, sv., 4. st., mučenci vTrapezuntu (20. januar)
• Evgenij, sv., † 505, kartaginski škof (13. julij)
• Evgenij, sv., 6. st., škof v Derryju na Irskem (23. avgust)
• Evgenij, sv., † 657, škof v Toledu v Španiji (13. november)

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Erazem na 436. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Erazem poimenovanih 199 (2008: 177; 1994: 33) oseb. Največ jih je bilo v osrednjeslovenski (71), gorenjski (54) in savinjski regiji (19). Večina zdajšnjih Erazmov je bila rojena po letu 1980, in to prav v zadnjem desetletju. Ženska oblika imena Erazem je Erazma, ki je zelo redka.

God:

• 2. junij

Ime Erazem izhaja iz latinskega imena Erasmus, ki je grškega izvora, in se povezuje z grškim erásmos v pomenih ‘ljubek, ljubezniv, ljub, dražesten, mičen’ ali erasmios ‘prijeten, dobrodošel, zaželen’. Iz istega korena je grški glagol eráō ‘strastno, prisrčno ljubim, silno hrepenim po čem’, dalje éros ‘ljubezen; čutna in spolna ljubezen, slast; hrepenenje po kom, želja, poželenje po kom’, poosebljeno Éros ‘bog ljubezni, Afroditin sin’ itd.

Iz imena Erazem in njegovih različic Eražem, Eražman so nastali priimki Erazem, Eražman, Ažman, Oraž, Oraže, Oražen, Oražem, Orožen, Orožim, Ražem, Reže, Režek, Režun, Rože, Rožej, Rožič, Rožman.

V koledarju je 2. junija Erazem, škof, ki je umrl leta 303 kot mučenec v času vladavine rimskega cesarja Dioklecijana. Pri nas je bil eden od 14 zavetnikov v sili, pomočnik pri krčih, trebušnih, želodčnih in črevesnih boleznih. V zvezi s tem je starinski italijanski izraz rasmo ali mal di San Rasmo ‘trebušna bolezen’.

Najbolj znan evropski Erazem je bil Erazem Rotterdamski (1466–1536), nizozemski humanist, tekstovni kritik, izdajatelj in slovničar. Sodobnejši “Erazemček” pa je Rožle, Kekčev vrstnik iz Vandotovih povesti.