Volitve papeža danes

PRIPRAVE ZA VOLITVE

Apostolska konstitucija Pavla VI. Romano Pontifici Eligendo od leta 1975 določa, kako naj potekajo volitve novega papeža. Janez Pavel II. jo je  leta 1996 v apostolski konstituciji  Universi Dominici Gregis dopolnil, postopek konklava pa v novejšem času urejata tudi dve listini (motuproprija) papeža Benedikta XVI. De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motuproprij Normas nonnullas iz leta 2013. Konklave pripravlja kardinalski kolegij, ki se vsak dan zbira na sejah ali kongregacijah. Te seje so ali splošne (generalne) in na njih obravnavajo važnejša vprašanja redne cerkvene uprave in volitev novega papeža. Udeležujejo se jih vsi kardinali, navzoči v Rimu. Vodi jih kardinal dekan (trenutno Giovanni Battista Re) ali prodekan; če sta eden in drugi že prešla zgoraj omenjeno starostno mejo, pa kardinal, ki je prvi po 'stažu'. Te splošne seje (kongregacije) se vrstijo od dneva papeževe smrti in devet dni po pogrebu, ko se za pokojnega opravljajo posebne prošnje in molitve. Potem so še posebne seje, ki bi jih lahko imenovali tudi seje ožjega odbora, v katerem so kardinal kamerleng (trenutno kardinal Kevin Farrell) in trije drugi kardinali, vsak iz enega reda (škofov, duhovnikov in diakonov), določeni z žrebom. Na posebnih sejah pretresajo manj pomembna vprašanja ki jih je treba sproti reševati.

Na eni prvih splošnih sej preberejo prvi del papeževe konstitucije Universi Dominici Gregis in potem vsi kardinali po posebnem obrazcu zaprisežejo, da bodo skrbno varovali tajnost v času priprav na konklave in med konklavom. Že v petek, 26. aprila 2025, peti dan po smrti Frančiška, so kardinali na splošni seji izpolnili določbe 13. člena njegove apostolske konstitucije. Določili so dan, uro in potek papeževega pogreba imenovali so dve komisiji, ki vsaka šteje po tri člane. Prva ima nalogo določiti tiste, ki bodo poleg kardinalov volilcev smeli stopiti v konklave pred samimi volitvami. To so: tajnik kardinalskega zbora; vodja Urada za papeške bogoslužne slavesnosti; papeški ceremonijerji; duhovnik, ki ga izbere kardinal, ki predseduje konklavu, da mu pomaga pri opravljanju njegove službe; dva redovnika, odgovorna za papeško zakristijo; redovniki različnih jezikov za spovedovanje; dva zdravnika in zdravstveno osebje; osebje, ki skrbi za dvigalo v apostolski palači; osebje, odgovorno za menzo in čistilne storitve; osebje za prevoz volivcev iz Doma svete Marte v apostolsko palačo; polkovnik in major Papeške švicarske garde, zadolžena za nadzor Sikstinske kapele; direktor vatikanske varnostne službe in civilne zaščite z nekaterimi sodelavci. Vsi ti (okrog sto) so v ponedeljek, 5. maja 2025 v kapeli Paolina izrekli in podpisali prisego molčečnosti o poteku konklava. Druga komisija pa je zadolžena za ureditev konklava, pripravo sob za bivanje kardinalov  itd. Na eni zadnjih sej so opravili tudi prastaro obredno dejanje: zlomili so 'Ribičev' prstan (prstan pokojnega papeža z njegovim grbom – Ribičev pa se imenuje po sv. Petru, ki je bil po poklicu ribič, preden je šel za Jezusom) in pečatnik pokojnega papeža. Določili so tudi dan in uro začetka konklava: v sredo, 7. maja popoldne, že dopoldne pa bo somaševanje za izvolitev novega papeža vodil dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re. Konstitucija določa da se konklave ne sme začeti prej kot petnajst dni po papeževi smrti in ne kasneje kot dvajset dni po tem dogodku. To precej dolgo obdobje čakanja je namenjeno temu, da bi se kardinali, raztreseni po vsem svetu, zbrali v Rimu. Zdaj v tem pogledu ni težav, saj so moderna prevozna sredstva razdalje zelo skrčile. Že na pogrebu Frančiška se je zbrala večina kardinalskega zbora, ki po konzistoriju novembra 2024 šteje 252 kardinalov. V tem času morajo seveda tudi pripraviti vse potrebno v prostorih, ki bodo obsegali konklave. Letos je delo še posebej zahtevno, saj je kardinalov volilcev 133, torej več kot prejšnja volilna leta (1963, 1978, 2005, 2013).papež Janez Pavel II je s konstitucijo določil, da v konklavu ne sme biti več kot 120 kardinalov, vendar pa je Frančišek imenoval več novih kardinalov in tako razveljavil to določbo. Od 6. maja, do srede zjutraj (do 10. ure, ko se je začela maša Pro eligendo Pontifice) kardinali volivci lahko pridejo v Dom svete Marte (Casa Santa Marta). V tej petnadstropni stavbi, ki ima 128 sob, in je bila zgrajena v času papeževanja Janeza Pavla II., bodo bivali med konklavom. Sobe jim dodelijo z žrebom.

Popoldne so se kardinali volilci zbrali v molitvi v Pavlinski kapeli v vatikanski apostolski palači, nato pa so se ob 16.30 v procesiji odpravili v Sikstinsko kapelo, kjer se je začel konklave za izvolitev 267. papeža vesoljne Cerkve. V konklave (pod ključ) je vstopilo 133 kardinalov (dva kardinala se zaradi zdravstvenih težav volitev ne bosta udeležila). Največ je Evropejcev (53), sledijo Američani (37), zatem pa Azijci (23), Afričani (18) in Oceanijci (4). Najmlajši kardinal volilec je Avstralec ukrajinskega porekla, star 45 let, najstarejši pa je 79-letni Španec. Vsi konklavisti so prisegli, da bodo čuvali tajnost ki je zavarovana z najtežjo cerkveno kaznijo izobčenja Ob dotiku evangelija slovesno izjavijo, da bodo volili res tistega, za katerega so po svoji vesti prepričani, da je najbolj primeren primeren da ne bodo podlegli nobenim vplivom, prigovarjanjem ali zastraševanjem od zunaj. Besedilo prisege prebere dekan kardinalskega zbora, ker pa je Giovanni Battista Re starejši od 80 let in ni med volilci, je to vlogo prevzel italijanski kardinal Pietro Parolin. Na poziv 'Extra omnes' (Vsi ven!) vodje Urada za papeška bogoslužna slavja škofa Diega Giovannija Ravellija so  se iz kapele umaknili vsi razen kardinalov volivcev. Posebna komisija, v kateri je prefekt papeške hiše, posebni papeški delegat za vatikansko mesto in poveljnik švicarskih gardistov, zapre konklave od zunaj. Dokler papež ne bo izvoljen, se vrata ne odpro. Od 15. ure dalje so izključeni vsi sistemi za prenos telekomunikacijskih signalov za radijske mobilne telefone na ozemlju mestne države Vatikan. S tem naj bi zagotovili izolacijo kardinalov med konklavom. Sledi prvo glasovanje in štetje glasov .... Pred začetkom glasovanja bodo kardinali poslušali govor posebej imenovanega pridigarja (Cantalamessa), ki bo pojasnil trenutno stanje Cerkve in predlagal lastnosti, potrebne za novega papeža.

POTEK VOLITEV

Po apostolski konstituciji Pavla VI. Romano Pontifici Eligendo  so volitve veljavne, če potekajo po treh načinih. Prvi način se imenuje izvolitev po soglasni potrditvi ali po navdihu (per inspirationem). O taki izvolitvi govorimo takrat, ko kardinali volilci, kakor navdihnjeni od Svetega Duha, sproščeno in svobodno imenujejo na glas nekoga in sicer soglasno za papeža Taka izvolitev je možna samo v konklavu in izrečena mora biti z besedo 'izvolim' (eligo). Eden od volilcev, brez posebnih predhodnih pogovorov ali posvetovanj, s komerkoli, sam od sebe vstane in pravi: 'Prevzvišeni očetje, upoštevajoč izredno krepostnost in preizkušenost prečastitega N.N., sodim, da je vreden biti izvoljen za papeža in ta hip ga volim'. Če bi vsi drugi kardinali, brez izjeme rekli: 'Izvolim ga' (kdor ne more govoriti, to besedo napiše), bi bil imenovani veljavno izvoljen za papeža. Malo je verjetno, da bi ta prvi način prišel v poštev.

Drugi način se imenuje izvolitev 'po sporazumu' (per compromissum). O njej bi govorili tedaj, ko bi se v posebnih okoliščinah kardinali volilci dogovorili, da oblast izvoliti novega pastirja katoliške Cerkve zaupajo skupini, izbrani iz svojih vrst, potem ko so bila vrata konklava že zaprta Ta skupina mora šteti najmanj devet in največ petnajst članov. Vsi kardinali volilci pa se morajo prej natančno pogovoriti o volilnem postopku 'komisije', ki so ji sporazumno zaupali nalogo izvoliti novega papeža Komisija se potem umakne v ločen prostor. Ko je po dogovorjenem postopku prišla do zaželenega rezultata, se vrne v kapelo In objavi ime izvoljenega Tudi ta način je precej neobičajen.

Običajno volitve novega papeža potekajo po tretjem načinu – z glasovanjem (per scrutinium). Glasovanje je tajno. Izvoljen je kandidat, ki je dobil dve tretjini glasov plus enega Ta način volitve poteka v treh stopnjah.

Razdelitev glasovnic
Prva stopnja obsega pripravo in razdelitev glasovnic; izžrebanje devetih kardinalov, ki bodo šteli glasovnice in nadzorovali potek glasovanja; izpolnitev glasovnic (ime kandidata mora vsak kardinal napisati po možnosti tako, da po pisavi ne bo mogoče soditi, kdo je avtor); prepognitev glasovnic. Glasovnica ima tiskan napis 'Eligo in Summum Pontificem' (Izvolim za najvišjega pastirja), spodaj pa je prostor za ime.
Glasovanje
Druga stopnja pomeni glasovanje v pravem pomenu besede in obsega: oddajo glasovnic v za to določeno posodo na oltarju; mešanje in štetje glasovnic (če se število glasovnic ne ujema s številom volilcev, se glasovnice sežgejo, ne da bi jih pregledali); branje glasovnic. Vsak kardinal pride – po ustaljenem prednostnem redu – k oltarju in v dvignjeni roki drži prepognjeno glasovnico, da jo vidijo kardinali, ki bodo šteli glasovnice. Pri oltarju poklekne in nekaj časa tiho moli, potem pa izreče naslednje besedilo prisege: 'Kličem za pričo Kristusa Gospoda, ki me bo sodil, da sem svoj glas oddal tistemu, za katerega pred Bogom sodim, da naj bi bil izvoljen.' Potem vrže glasovnico v posodo in se vrne na svoje mesto.
Štetje glasovnic
Ko so oddane vse glasovnice, prvi član komisije, ki šteje glasovnice, posodo dobro pretrese, da se premešajo, potem se začne štetje glasovnic. Sledi branje glasovnic: prvi iz komisije vzame glasovnico, jo odpre in potihoma prebere ime ter jo poda drugemu, ki jo prav tako potihoma prebere in jo da tretjemu, ki glasno in razumljivo bere ime, napisano na vsaki glasovnici. Kardinali volilci imajo pred seboj posebno razpredelnico, kamor vpisujejo izid volitev.
Izvolitev
Za izvolitev rimskega papeža sta potrebni vsaj dve tretjini glasov. V konkretnem primeru konklava, ki se bo začel v sredo, 7. maja, bo za izvolitev papeža potrebnih 89 glasov. Ne glede na to, ali je papež izvoljen ali ne, morajo revizorji preveriti glasovnice in zapiske, ki so jih naredili preštevalci glasov, da bi se prepričali, da so natančno in zvesto opravili svojo nalogo. Takoj po reviziji, preden kardinali volivci zapustijo Sikstinsko kapelo, se vse glasovnice sežgejo v peči, ki je bila prvič uporabljena med konklavom leta 1939. Pregledovalci ob pomoči tajnika kolegija in vodje slovesnosti, ki ga medtem pokliče zadnji kardinal diakon, zažgejo volilne skrinjice. Druga peč, priključena leta 2005, se uporablja za kemikalije, ki morajo dati barvo dimu iz zgorelih glasovnic, ki bo prihajal iz dimnika na strehi Sikstinske kapele: črno v primeru neizvolitve in belo v primeru izvolitve.

Glasovanje poteka vsak dan, in sicer dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Če se kardinali volivci ne morejo dogovoriti o osebi, ki naj bo izvoljena, se po treh dneh brez rezultata glasovanje prekine za en dan: za odmor in molitev, prosto razpravo med volivci in kratko duhovno spodbudo, ki jo poda prvi kardinal diakonskega reda. Nato se glasovanje nadaljuje. Če po sedmih glasovanjih še ni odločitve, je spet premor e pride do izvolitve, sledi še en premor za molitev, pogovor in opomin, ki ga poda višji kardinal duhovniškega reda. Nato sledi še en niz sedmih glasovanj, in če do izvolitve ne pride, je še en odmor za molitev, pogovor in spodbudo, ki ga vodi višji kardinal škofovskega reda. Nato se glasovanje nadaljuje z največ sedmimi glasovanji in če tudi po 33. in 34. glasovanju do izvolitve ne pride, morajo kardinali izbirati med dvema imenoma, ki sta v prejšnjem glasovanju prejeli največ glasov.Tudi pri teh glasovanjih je potrebna dvotretjinska večina, vendar pri teh glasovanjih ta dva kardinala, ne smeta glasovati.

Kardinal, ki predseduje konklavu, postavi izvoljenemu obredno vprašanje: 'Ali sprejmeš svojo kanonično izvolitev za najvišjega pastirja? ' Vsi kardinali se pridejo poklonit novoizvoljenemu papežu, potem se vsi skupaj zahvalijo Bogu, novi papež pa z zunanje lože cerkve svetega Petra podeli svoj prvi apostolski blagoslov 'Urbi et orbi' (Mestu (Rimu) in svetu). Čez kakšen dan (navadno prvo nedeljo) sledi 'kronanje" – papež tudi na zunaj začne izvrševati svojo visoko in odgovorno službo.

Ne bomo se spuščali v ugibanja kateri kardinal bo izvoljen za novega papeža Če verujemo v delovanje Svetega Duha, ki ga je Kristus obljubil svoji Cerkvi, potem smo lahko prepričani, da bo na Petrov sedež prišel mož, ki bo v tem trenutku najbolj odgovarjal sedanjim potrebam in pričakovanjem Cerkve in sveta. Naš aktivni delež pri volitvah novega papeža bo vztrajna molitev. 'Tako izvolitev novega papeža ne bo nekaj, kar bi bilo ločeno od božjega ljudstva,' pravi apostolska konstitucija, 'nekaj, kar zadeva samo zbor volilcev, ampak bo v nekem smislu dejanje vse Cerkve.'

NEKAJ VOLILNIH ZANIMIVOSTI

• Zdajšnji konklave naj bi po mnenju italijanskih opazovalcev trajal dlje kot hitre papeške volitve leta 2005 in 2013. Trenutno namreč še ni nobenega jasnega favorita. Kardinali pa so prepričani, da bodo papeža hitro izvolili. Frančišek je bil leta 2013 izvoljen v petem krogu, pred dvajsetimi leti je bil  Joseph Ratzinger izvoljen že v četrtem volilnem krogu.
• Enkrat samkrat v zadnjih stodvajsetih letih je bil novi papež izvoljen že v tretjem krogu: leta 1939, ko je Eugenio Pacelli v konklave vstopil kot nesporni favorit. Volitve bi lahko zaključili že v drugem krogu, vendar so tretji krog izpeljali, da bi povsem izključili kakršno koli nepravilnost.
• Kratek konklave se je zgodil tudi avgusta leta 1978, ko je bil v četrtem krogu za papeža izvoljen Albino Luciani (Janez Pavel I.). vse ostale papeške volitve v 20 stoletju so trajale od tri do pet dni. Janez XXIII. je bil leta 1958 izvoljen četrti dan po enajstih volilnih krogih, Pij XI. leta 1922 pa po petih dneh v štirinajstem volilnem krogu.
• Povsem drugačni zakoni za konklave pa so veljali v preteklih stoletjih. Še za izvolitev Gregorja XVI. so kardinali leta 1831 potrebovali skupno 54 dni. Tudi pri njegovem predhodniku Piju VIII. so volitve trajale več kot mesec dni. Konklave v Benetkah, ko so iskali naslednika za Pija VI., ki ga je odpeljal Napoleon, je med leti 1799 in 1800 trajal kar tri mesece in pol.
• Glede Benedikta XIV. se kardinali leta 1740 niso mogli zediniti celih osem mesecev. Nikakor se tudi ni zaključil konklave v Viterbu (1268-1271). Kljub slabi prehrani in neugodnim bivanjskim razmeram so kardinali novega papeža izbrali šele po skoraj treh letih.
• V začetku 19. stoletja so Italijani predstavljali še 60 % kardinalskega zbora: pri volitvah Pija X. (1903) je bilo izmed 63 volilcev kar 39 Italijanov. Dvajset let kasneje, ko so volili Pija XI., je bilo Italijanov še okoli polovica; podobno tudi leta 1939, ko je izmed 63 volilcev Pija XII. podprlo 34 Italijanov. Njihov delež pa se je na volitvah Janeza XXIII. in pet let kasneje Pavla VI. zmanjšal že na tretjino. Na obeh konklavih leta 1978 je izmed 111 volilcev iz Italije izhajal vsak četrti.  V tretjem tisočletju je razlika očitna: pri volitvah leta 2005, ko je bil izvoljen Benedikt XVI., je volilo 20 italijanskih kardinalov; leta 2013 jih je bilo 28, letos pa bo novega papeža volilo 19 kardinalov Italijanov
• Za izvolitev papeža je potrebno zbrati najmanj dve tretjini vseh glasov volilcev. Papež Benedikt XVI., ki je sicer prevzel dekret o papeških volitvah 'Universi dominici gregis' svojega predhodnika iz leta 1996, je v besedilu na novo jasno določil sporni 75. člen.
• Da bi se izognili predolgem zasedanju konklava, je Janez Pavel II. kardinalom namreč omogočil, da po 33 ali 34 neuspešnih volilnih krogih z dvotretjinske preidejo na absolutno večino. Ta predpis pa pušča prostor za taktično manevriranje in morebitne igrice posameznih skupin, kot so kasneje ugotovili cerkveni pravniki. Zato je Benedikt XVI. leta 2007 z dodatkom Motu proprio to možnost ponovno ukinil.
• Zdaj velja, da se konklave v vsakem primeru mora zaključiti z dvotretjinsko podporo novemu cerkvenemu poglavarju (v letošnjem primeru je to 89 glasov). Ostale možnosti, ki bi dopuščale manipulacijo, je Janez Pavel II. ukinil že leta 1996.
• Leta 2005 je bilo 117 kardinalov z volilno pravico, dva kardinala pa se volitev nista udeležila (zdravstvene težave). Če je bilo takrat število Evropejcev in neevropejcev z 58 proti 57 skorajda izenačeno, je bilo pri Frančišku s 60 glasovi bolj usmerjeno na staro celino, medtem ko jih je 55 prihajalo z vseh drugih celin. Letos pa so prvič v prednosti "neevropejc"i: 80:53. (Evropejcev (53), sledijo Američani (37), zatem pa Azijci (23), Afričani (18) in Oceanijci (4).)
• Med kardinali volivci je tudi 33 kardinalov, ki prihajajo iz 17 različnih redov: pet je salezijancev, štirje frančiškani, štirje so jeziiti, trije minoriti,dva dominikanca, dva lazarista, dva redemptorista in dva vincencijana  ter avguštinec, kapucin, bosonogi karmeličan, cistercijan; med kardinali je še predstavnik Sekularnega inštituta Pija X., , misijonar reda Consolata, misijonar Srca Jezusovega, skalabrinec in član Kongregacije Svetega Duha.

pripravlja Marko Čuk