25. julij


LETA 1415 ROJEN KRIŠTOF KOLUMB

25 07 1415-Kristof-KolumbITALIJANSKI RAZISKOVALEC IN TRGOVEC († 1506) (drugi možni datum rojstva je 30. oktober)

Krištof Kolumb, pomorščak iz Genove, je v službi španskega dvora 12. oktobra 1492 stopil na tla neznane celine. Bil je prepričan, da je na obali Azije; danes vemo, da je pristal na otoku Guanahani pred vrati Amerike - "novega sveta". Mnogi zgodovinarji imajo to letnico za začetek novega veka.

 

LETA 1471 UMRL TOMAŽ KEMPČAN

25 07 1471-Tomaz-KempcanNEMŠKI AVGUŠTINSKI MENIH IN MISTIK (* 1380)

Častitljivi Tomaž Hemerken iz Kemptena ob Renu, ki je živel v 15. stoletju, je bil regularni korar sv. Avguština v samostanu na gori sv. Neže pri mestu Zwolle. Napisal je celo vrsto asketskih razprav, med njimi tudi »Hojo za Kristusom«, ki je bila do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja poleg evangelijev najbolj brana med katoličani. Samo Sveto pismo je bilo prevedeno v več jezikov in zato ji pravijo »peti evangelij«. Še vedno velja za temeljno delo krščanske duhovnosti in mnogi še danes ob njem gradijo svoje duhovno življenje. To delo je tudi v slovenščini doživelo številne prevode in izdaje. Prvi slovenski prevod je iz leta 1719. Oskrbel ga je kapucin pater Hipolit iz Novega mesta pod naslovom »Buquize od Slejda inu Navuka Christusa nashiga Isvelicherja«. Leta 2011 pa je Mohorjeva iz Celja izdala najnovejši prevod. Po kritični izdaji, ki je leta 1982 izšla v Vatikanski založbi, je knjigo prevedel Janez Zupet, ki je »pokazal izredno občutljivost za slovenski jezik in zmožnost ubesedenja duhovnih globin, h katerim nas želi popeljati pisec Hoje za Kristusom.« (p. Ivan Platovnjak DJ)

... nekaj misli Tomaža Kempčana:

+ Majhne napake na drugih grajamo, svojih večjih ne vidimo. Dosti hitro čutimo in premišljamo, kaj nam je od drugih trpeti, a kaj drugi zaradi nas trpe, tega ne opazimo.

+ Nobene svetosti ni, če ti, o Bog, odtegneš svojo roko; nobena modrost nič ne pomaga, če ti nehaš vladati; noben pogum nič ne premore, če ga ti ne vzdržuješ.

+ Poskrbi, da boš zdaj živel tako, da boš v smrtni uri mogel biti vesel in ne poln strahu; zdaj se nauči umirati, da boš začel živeti s Kristusom.

+ Spominjaj se vedno konca in da se ne vrne izgubljeni čas. Brez skrbi in marljivosti si kreposti nikoli ne pridobiš.

+ Gospod, tvoje življenje je naša pot in s sveto potrpežljivostjo potujem k tebi, ki si naše plačilo. Ko bi ne bil ti hodil pred nami in nas učil, kdo bi hodil za teboj?

+ Če ne znaš premišljevati visokih in nebeških reči, počivaj v Kristusovem trpljenju in prebivaj rad v njegovih svetih ranah.

+ Kdor je res v miru, nikdar ne sumniči. Kdor pa je nezadovoljen in nemiren, tega begajo raznovrstne sumnje. Sam ne miruje, pa tudi drugim ne da miru.

+ Ne bodi radoveden in ne imej praznih skrbi. Kaj te namreč skrbi, ali je oni tak ali tak, ali tako ali tako dela in govori? Tebi ne bo treba odgovarjati za druge, le sam zase boš dajal odgovor.

+ Bodi hvaležen za najmanjšo stvar, da boš vreden prejeti večje darove.

+ Ne išči svojega miru v besedah ljudi! Naj namreč o tebi govorijo dobro ali slabo: zaradi tega ne boš nič drugačen človek.

+ Česar (pri drugih) nočem prenašati, tega se moram sam na vse načine varovati.

+ Glej nase in ne sodi dejanj drugih! Soditi druge je prazno delo; dostikrat se človek pri tem moti in zlahka greši; če pa sam sebe sodiš in razsojaš, je to vedno rodovitno delo.

+ Prizadevaj si, da boš potrpežljivo prenašal napake in razne slabosti drugih, ker imaš tudi ti veliko takega, kar morajo drugi prenašati. Če sam ne moreš postati tak, kakor bi rad, kako hočeš, da bi bili drugi vedno tebi pogodu?

... še več ubesedenih globin Tomaža Kempčana:

 

LETA 1710 ROJEN SIMON TADEJ VOLBENK GRAHOVAR

25 07 1710-Simon-Tadej-GrahovarSLIKAR MINIATURIST († 1774)

Tržičan, ki je študiral v Gradcu in bil v službi v Ljubljani (pomočnik deželnega registratorja). Njegove miniature v tehniki gvaša so zbrane v Spominski knjigi Dizmove bratovščine (hrani jo Arhiv Slovenije). Poleg naslovne strani je narisal tudi 198 podob grbov s slikovno ponazorjenimi gesli (pri njih mu je pomagala tudi hčerka Nikolaja). Topografske listine so okrašene z baročnim okvirjem (kartuša), kasneje pa se je lotil tudi celostranskih ilustracij krajine z alegoričnimi okraski (rokoko). Risal je tudi nabožne sličice na pergament.

 

LETA 1880 ROJEN IVAN ZOREC

25 07 1880-Ivan-ZorecPISATELJ IN PREVAJALEC († 1952)

"Jako bi ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo, najlaže bi se mu dajalo veselje do knjig. Seveda bi se moralo pisati v domači bese­di, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja." Ta Levstikov nasvet (Popotovanje iz Litije do Čateža) si je za Josipom Jurči­čem, svojim vzornikom, vzel k srcu pisatelj Ivan Zorec. Svoj pisateljski višek je dosegel v tetralogiji Be­li menihi - povesti v štirih knjigah: Ustanovitev samostana (1932), Stiški svobodnjak (1934), Stiški tlačan (1935), Izgnani menihi (1937) Izhajale so kot Slovenske večernice pri Mohorjevi družbi in so se ljudem silno prikupile, tako da je izšlo več ponatisov. Spominja­mo se ga ob obletnici njegovega rojstva.

... več o njem v rubriki obletnica meseca 07_2000

njegove misli:

 Človek je, ki sebi in drugim dela nebesa ali pekel. Dober človek je iz nebes in živi za nebesa.

Ko duša z molitvijo pride na pol pota, ji Bog že naproti gre z izpolnitvijo, milost božja ne ukani nikogar.

 

LETA 1887 ROJEN VENCESLAV BELE

25 07 1887 Venceslav BeleDUHOVNIK, PISATELJ, LITERARNI ZGODOVINAR IN »NARODNI DELAVEC« († 1938)

Pisatelj Venceslav Bele je kot duhovnik najdlje deloval v Kanalu, kjer je bil župnik in dekan od aprila 1922 do svoje smrti 19. decembra 1938. Veliko je pisal že v bogoslovju in vseh službenih mestih. Ko je leta 1923 zaživela Goriška Mohorjeva družba, je svoje moči posvetil njej. Uredil je prve tri koledarje velikega formata (1925, 1926, 1927) in kot odbornik s sodelavci zasnoval podroben knjižni načrt in tako zarisal smer vsem nadaljnjim Mohorjevim knjižnim izdajam.

 

LETA 1897 PORTOROŽ POSTANE URADNO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE

25 07 1897-Portoroz-zdravilisceNaš danes najbolj turistični obmorski kraj se prvič omenja leta 1251 kot "Portus Sancta Maria de Rosa". Takrat je bila tod glavna gospodarska dejavnost solinarstvo, znano pa je tudi, da so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca že takrat zdravili z morsko vodo in blatom. Pravi turizem se je razvil po letu 1830, ko je bila zgrajena vila Vesna in prvo kopališče na slovenski obali. Po obisku avstrijskega ministra za obrambo in prestolonaslednika so celotno območje med Bernardinom in Portorožćem razglasili za klimatsko zdravilišče. Začeli so prihajati imenitni gostje. V začetku 20. stoletja so zgradili slavni »Palace Cur Hotel« (1910), do prve svetovne vojne pa še igralnico, manjše hotele in zasebne vile. Gosti so se lahko v Portorož od leta 1902 vozili tudi z vlakom (po Parenzani), ki je vozil med Trstom in Porečem.

 

LETA 1899 ROJEN ALOJZIJ KOŠMERLJ

25 07 1899-Alojzij-KosmerljTEOLOŠKI PROFESOR IN DUHOVNIK († 1974)

Doma iz Sodražice, po kaplanovanju v Šentrupertu in Trebelnem je postal po odhodu dr. Mihaela Opeke stolni pridigar. Leta 1936 je postal župnik pri Sv. Petru v Ljubljani in po načrtih arhitekta Vurnika obnovil pročelje cerkve. Nekaj let je poučeval homiletiko na teološki fakulteti, 1945 pa odšel v Argentino, kjer je tudi poučeval liturgiko, bil pa je tudi semeniški spiritual. Pisal je članke duhovne vsebine, veliko je spovedoval, slovel pa je kot izvrsten govornik.

 

LETA 1910 ROJEN STANE KUMAR

25 07 1910-Stane-KumarSLIKAR IN PEDAGOG († 1997)

Slikar Stane Kumar se je vse življenje z največjim veseljem posvečal železničarskim motivom, kajti njegov oče je bil železničar v Trstu. Po njegovi zaslugi so od leta 1965 obnovili nekaj starih lokomotiv in vagonov, namenjenih za slovenski železniški muzej. V svojih risbah in slikah je upodabljal svet železničarjev, revežev, čakajočih na postajah.

 

LETA 1914 ROJEN MIROSLAV ZEI

25 07 1914-Miroslav-ZeiMORSKI BIOLOG († 2006)

Diplomiral iz biologije (1936) ter delal na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Bil je začetnik novega načina raziskovanja Jadrana in zagovarjal je neškodljivo ribištvo. Njegove raziskave so bile pionirsko delo pri uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranu. Bil je redni profesor na lj biotehnični fakulteti, direktor Morske biološke postaje v Piranu. Veliko je raziskoval tudi v svetovnih oceanih,član več misij v Afriki. Napisal je številne znanstvene razprave, vrsto člankov in izdal petnajst knjig. Vse njegovo delo je pomemben prispevek k slovenski biološki znanosti in njenem mednarodnemu ugledu.

 

LETA 1963 UMRL MILAN SKRBINŠEK

25 07 1963-Milan-SkrbinsekGLEDALIŠKI IGRALEC, REŽISER, PISEC, PEDAGOG (* 1886)

Na začetku dvajsetega stoletja je bil gledališki igralec, režiser, organizator, pedagog in publicist Milan Skrbinšek ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Svojo umetniško pot je začel kot član Deželnega gledališča v Ljubljani (1909), potem pa je kot igralec in režiser deloval v Trstu, Mariboru, Ljubljani. Kot igralec je oblikoval okoli 600 vlog, režiral pa je nad 200 uprizoritev, pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju.

 

LETA 1998 UMRL JOŽE RAJHMAN

25 07 1998-Joze-RajhmanDUHOVNIK, TEOLOG, LITERARNI ZGODOVINAR (* 1924)

Doma iz Sromelj pri Brežicah, šolal se je v Celju. Po vojni je najprej študiral slavistiko in romanistiko, potem se je vpisal na teologijo in nadaljeval študij na filozofski fakulteti (diplomiral iz slovenščine in francoščine). Leta 1972 doktoriral iz filoloških ved z disertacijo Primož Trubar v letu 1550, 1974 pa še iz teoloških ved. Bil je predavatelj duhovne in pastoralne teologije na mariborskem oddelku teološke fakultete in zunanji sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Raziskoval je jezikovno, literarnozgodovinsko in teološko izročilo slovenskih protestantov 16. stoletja (največ se je ukvarjal s Primožem Trubarjem) in o njem napisal šest monografij, predaval na številnih simpozijih, veliko pisal (480 bibliografskih enot) ...

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

NI ga pod soncem stanovitno srečnega! Veselje in žalost se menjavata kakor dan in noč.

(bl. Anton Martin Slomšek)
Petek, 23. April 2021
Na vrh