11. julij

LETA 1810 ODPREJO BOTANIČNI VRT

11 07 1810 odprtje botanicnega vrtaUNIVERZE V LJUBLJANI

Na prostoru tako majhne dežele, kot je naša (samo 20.273 km2), se zvrsti do 3500 rastlinskih vrt. Več, kot jih ima prostorna Poljska, prav malo manj kot velika Nemčija, trikrat več kot Anglija ali Belgija. Prav je, da bogastvo, ki nam ga je dala narava spoštujemo in zanj skrbimo. Nekaj tega bogastva je zbranega v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Ljubljanski botanični vrt je zasadil Franc Hladnik teolog, ki je bil prvi profesor botanike na takratnem Liceju. Pravzaprav je v vrt presadil iz Licejskega vrta (danes je tam Vodnikov trg, stavbe z vrtom ni več) na novo zemljišče ob Karlovški cesti ob Gruberjevemu kanalu. Odprtje vrta se je zgodilo na današnji dan leta 1810, v času Ilirskih provinc, ko so Francozi naše visoke šole povzdignili na univerzitetno raven, ki so v svoji sestavi morale imeti tudi botanični vrt. V njem še vedno raste Marmontova lipa, ki naj bi jo na otvoritvi vrta zasadil sam guverner ilirskih provinc maršal Auguste Marmont. Vrt je v zgodovini odigral pomembno izobraževalno in raziskovalno vlogo, pa tudi narodnostno in kulturno, saj je v tistem času veljal za Vrt domovinske flore in so tam zbirali in proučevali domače rastline.

... več o botaničnem vrtu v rubriki Na obisku, Ognjišče 05_2012 in na spletni strani vrta: http://www.botanicni-vrt.si/

 

LETA 1831 ROJEN KAMILO MAŠEK

11 07 1831 Kamilo MasekSKLADATELJ, GLASBENI PEDAGOG, PUBLICIST († 1859)

Bil je sin Gašperja Maška, skladatelja češkega rodu, ki je od leta 1820 deloval v Ljubljani, in Amalije, ki je bila operna pevka. Po obeh je podedoval glasbeni talent. Leta 1854 je postal učitelj na glasbeni šoli v Ljubljani. Začel je izdajati prvo glasbeno revijo na Slovenskem, mesečnik Cecilia (1858-59). Umrl je star komaj 27 let.

 

LETA 1859 ROJEN RISTO SAVIN

11 07 1859 Risto Savin(S pravim imenom friderik širca), SLOVENSKI ČASTNIK IN SKLADATELJ († 1948)

Pravo ime slovenskega skladatelja Rista Savine, rojenega v Žalcu, je bilo Friderik Širca. Po poklicu je bil oficir, po prvi svetovni vojni pa se je posvetil izključno glasbenemu ustvarjanju. Med njegovimi deli, s katerimi je obogatil slovensko glasbeno zakladnico, so tudi tri opere: Lepa Vida, Gosposvetski sen, Matija Gubec.

 

LETA 1916 UMRL JOŽE CVELBAR

11 07 1916 Joze CvelbarOBETAJOČ UMETNIK, ŽRTEV VOJNE

Dolenjski fant Jože Cvelbar je študiral gimnazijo v Novem mestu. Kot dijak je objavljal svoje in črtice v dijaški Zori, Zvončku, Vrtcu in Angelčku. Zadnja leta se je predajal misli na slikarstvo, za katero je kazal očiten dar in bi ga rad študiral v Pragi. Po maturi je moral kljub slabemu zdravju v enoletno častniško šolo, nato pa je bil poslan na tirolsko bojišče, kjer ga je leta 1916, pri enaindvajsetih letih doletela smrt. Po smrti so pripravili razstavo njegovih risb ter izdali njegove izbrane pesmi.

 

LETA 1926 UMRL FRAN DETELA

11 07 1926 Fran DetelaPISATELJ (* 1850)

"Malokateremu našemu pisatelju smo bili v preteklosti tako krivični kakor njemu," je ob izidu druge knjige Zbranega dela pisatelja Frana Detela pri celjski Mohorjevi leta 1963 zapisal Jože Dolenc. "Njegova dela so imeli za povprečno branje. Takemu odnosu je botrovala miselnost naših politično vplivnih ljudi v preteklosti: Detela je bil človek, ki so mu bili zoprni strankarski prepiri in prepiri med raznimi strujami... Danes Detela po pravici uvrščamo med naše dobre realiste in med klasike naše dobre ljudske povesti."

... več o njem: obletnica meseca, v: Ognjišče (1996) 7

o njem:

- Detela je bil družini skrben oče in gospodar; otroke je imel zelo rad in je z njimi vsak dan hodil na sprehod in jim oskrboval vse za dobro vzgojo in izobrazbo. Vendar jim o sebi in svojem delu nikoli ni govoril. (Jakob Šolar)

nekaj njegovih misli:

- Delo nam gladi pot k sreči, daje nam zaupanje v Boga in sebe, odvrača nas od mnogih nespametnosti in nas obda s čistim, o zdravim zrakom, katerega hitro okuži lenoba.

- Človek nikdar ni sam: misli ga spremljajo vedno kot zveste tovarišice, neprijetne so mu večkrat, nezveste nikdar. Če jih hočeš odgnati, v druščino pojdi, med hrumeči svet, iznebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, boste spet skupaj, obstopile te bodo zopet. Če hočeš ubežati spominom, ki te preganjajo, ne hodi v samoto, v samoti si najmanj sam.

- Če hočeš, da ti zaupajo drugi, pokaži zaupanje sam vase in v svojo moč.

 

LETA 1934 ROJEN GIORGIO ARMANI

11 07 1934 Giorgio ArmaniITALIJANSKI MODNI OBLIKOVALEC

Rojen v Piacenzi, kot otrok je žželel postati zdravnik, vendar je šštudij po dveh letih opustil. Ukvarjel se je tudi s fotografijo, po vojaščini pa se je zaposlil v modni trgovini kot aranžer izložb. Leta 1961 je dobil službo modnega oblikovalca pri Ceruttiju (do leta 1970). Čez štiri leta je na prigovarjanje prijatelja oblikoval lastno kolekcijo za moške in leto kasneje tudi za ženske, ko je odprl podjetje (Armani) v katerem je bila za marketing bila zadolžena sestra Rosanna

V osemdesetih si je pomagal tako, da je oblačil filmske igralce, njegove obleke so nosile zvezde i n zvezdniki ... Počasi je ustvaril imperij, ki obsega številne kolekcije. Po letu 1981 so k uspehu veliko pripomogle znamke Emporio Armani in Armeni Jeans ... predstavil je tudi telefone, nadaljeval s kolekcijo očal, opremo za golf ... Prejel je številne nagrade, po svetu ima več kot 2000 trgovin, njegova dela so razstavljena tudi v njujorškem muzeju Guggenheim (edini modni oblikovalec) ...

 

LETA 1937 UMRL GEORGE GERSHWIN

11 07 1937 George GershwinAMERIŠKI SKLADATELJ JUDOVSKEGA RODU (* 1898)

Rojen v židovski družini, ki se je zaradi antisemitizma iz Sankt Peterburga preselila v New York. Do desetega leta ga glasba ni zanimala, navdušil se je, ko je slišal igrati svojega prijatelja na violino, kasneje so kupili klavir in mu priskrbeli dobre učitelje (Charles Hambitzer je ostal njegov mentor do smrti). S šestnajstimi leti je moral sam služiti kruh po kavarnah in lokalih, kmalu pa je začel pisati svoje lastne pesmi. Leta 1919 je nastal prvi veliki hit Swanee, po letu 1920 pa sta z besedilopiscem Buddyjem DeSylvo ustvarila jazz opero Blue Monday. Dirigent Paul Whiteman ga je prepričal, naj začne pisati simfonični jazz in tako je leta 1924 nastal musikal Lady Be Good, potem pa kmalu tudi Rapsodija v modrem ... Leta 1928 je odšel na gostovanje po Evropi, kjer je spoznal Ravela, Stravinskega ... očaran nad Evropo je napisal Amerikanca v Parizu. Leta 1934 je začel pisati prvo opero in nastala je Porgy and Bess (prvič uprizorjena 30. septembra 1935) in nekatere njene pesmi so postale prave uspešnice (posnet je bil tudi film). Na višku ustvarjalnosti in slave ga je obiskala bolezen, zaradi možganskega tumorja je umrl star komaj 38 let.

 

LETA 1944 UMRL JOSIP VANDOT

11 07 1944 Josip VandotSLOVENSKI MLADINSKI PISATELJ (*1884)

Pred kakšni desetletjem je bil najbolj priljubljen knjižni junak slovenskih četrtošolcev Kekec, čigar ‘oče’ je pisatelj Josip Vandot, ki je njegovo zgodbo razgrnil v več knjigah. Kekec je junak treh njegovih "planinskih pripovedk", ki ima za desetletnika privlačne in posnemanja vredne lastnosti: je dobrosrčen, tovariški, norčavo razigran, neustrašen in prebrisan ... S svojim pisateljski peresom ga je pred "davnimi časi" - na začetku 20. stoletja Vandot poklical v življenje. Za njegovega življenja je izšla samo Kekec z naših gora (1936), vse druge so izšle po letu 1951, ko je začel svojo zmagoslavno pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film.

iz knjige:

Kekec se je zagledal v zeleno, s sončnimi žarki vso posuto dolinico, od koder je prihajalo ubrano zvonjenje zagorskih zvonov. Srce se mu je širilo vedno bolj, da ga je kar prevzelo. Oči so mu postale nehote rosne in v duši je začutil silno hrepenenje, ki ga je vleklo v dolino, kjer stoji njegov dom, a doma počivajo v ozki skrinjici njegove zapuščene citre. O, da bi imel vsaj citre pri sebi, da bi si zaigral veselo pesem, krasno pesem, ki bi se razlegala po tem divjem gorskem svetu! Lepše bi se razlegala tista pesem med mrtvim skalovjem kot ubrano zvonjenje zagorskih zvonov. In bilo bi lepo in prijetno vseokrog... (Josip Vandot, Kekec nad samotnim breznom)

 

LETA 1981 UMRL ANTON JOBST

11 07 1981 Anton JobstSKLADATELJ, ORGANIST IN PEDAGOG (* 1894)

Doma z Brda pri Šmôhorju v Ziljski dolini. Glasbeno nadarjenega so poslali na orglarsko šolo v Ljubljano, kjer se je po končani šoli še izpopolnjeval pod mentorstvom skladatelja Stanka Premrla v orgelski igri, klavirju in teoriji glasbe, nekaj časa je namesto obolelega skladatelja igral tudi v ljubljanski stolnici. Leta 1912 , je žirovski župnik zaprosil profesorja Premrla, naj mu pošlje sposobnega organista (Žiri so se pripravljale na posvetitev nove farne cerkve). Tako je postal organist v Žireh, potem pa je bil poklican k vojakom, vendar se je vrnil med Žirovce. Več rodov je popeljal v svet glasbe, vodil je vse zbore v župniji, bil je kapelnik pihalne godbe in glasbeni učitelj na žirovski osnovni šoli in nižji gimnaziji, po letu 1970 tudi učitelj klavirja na žirovski glasbeni šoli. Bil je izredno plodovit skladatelj, napisal je več kot petsto skladb: dvanajst maš, najbolj je znana Bog na svoj rod se ozri, adventna Milo nekdaj rod človeški, postna Tam na vrtu Oljske gore, velikonočna Ta dan je naredil Gospod, darovanjska Prinašamo, Gospod, med Marijinimi pa je najbolj poznana Ljubečih src pozdravi.

 

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

O Gospod, z grenkobami se ljudje poživljajo, življenje mojega duha je v vsaki od njih: okrepil si me in me poživil.

(prerok Izaija)
Ponedeljek, 14. Oktober 2019
Na vrh