Kdo se nas spominja?

Nekoč je živel duhovnik, ki so ga imeli radi in so ga spoštovali duhovniki, njegovi sodelavci. Prav tako so ga imeli radi župljani župnij, v katerih je služboval. Bolezen ga je prisilila, da se je iz župnije umaknil v dom za oskrbovance. Svoja leta je preživljal na postelji in na vozičku.
Sprva je imel reko obiskovalcev, z leti pa je začela usihati, dokler ni popolnoma usahnila. Ni bilo več ne pošte ne telefonskih klicev. Popolnoma nič. Samo velika tišina, ogromna praznina. To je doživljal zelo boleče, še posebej ob zavesti, da je on drugim toliko dal, da se je zanje toliko žrtvoval.
Nekega dne ga je obiskal duhovnik, njegov sošolec. Vesel ga je bil in dolgo sta se pogovarjala. V nekem trenutku je pogledal svojega obiskovalca in ga vprašal: »Misliš, da se me še kdo spominja?« Ni znano, kaj mu je odgovoril sošolec. Kaj pa bi mu lahko?

Res, ni lahko biti pozabljen. Zelo boleče je. Kdo lahko v svoji nesreči celo pomisli, da ga je tudi Bog pozabil. Ta misel lahko rodi občutek, da Bog ne skrbi za nas in da nas ne ljubi.
V adventnih berilih slišimo, da so se podobne misli večkrat porajale Izraelcem, zlasti ko je propadalo vse, kar jim je govorilo o navzočnosti Boga in jih spominjalo nanj: prestolnica Jeruzalem, Gospodov tempelj, kralj ... Kraljestvo je propadlo, tempelj je bil porušen, ljudstvo odpeljano v izgnanstvo. Ali se niso v takih okoliščinah v ljudeh upravičeno porajala vprašanja: »Kje je Bog? Kje so njegove obljube?« Ali niso upravičeno pomislili, da jih je Bog zapustil?
Toda Bog je v izraelski zgodovini vedno znova deloval kot Odrešitelj, ki prinaša rešitev tam, kjer je po človeško gledano ni videti. To lepo vidimo v primeru sodnika Samsona. Izraelci so grešno živeli, zato so njihovo deželo zavzeli Filistejci. Sodnika Samsona rodi nerodovitna žena (prim Sod 13). Bog nastopi in rešuje v obupnih razmerah. Tudi preroka Samuela rodi nerodovitna žena, ki je prezirana (prim 1Sam 1). Jezusa, čigar ime pomeni Odrešenik, Marija ne spočne po naravni poti, ampak po Božjem posegu.
Podobno se dogaja v našem življenju: Bog nam pomaga, ko se zdi, da je rešitev nemogoča. Zato je treba zaupno čakati Gospoda. On vselej drži obljubo in nas nikoli ne zapusti!

Gospod je dober tistim,
ki upajo vanj,
duši, ki ga išče.
Dobro je mirno čakati
na rešitev Gospodovo.
Žal 3,25-26

zgodba Kdo se nas spominja je iz knjige  Zgodbe za advent in božič, str. 54. ...

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja Marko Čuk