Odnosi pred svojimi apetiti

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kako gleda na človeško omejenost Gospod Jezus ... se da dobro razbrati v pripovedi o skušnjavah v puščavi. Osredotočimo se le na duhovni boj med hudičem in Jezusom – na predloge prvega in odgovore drugega. Jezus je po dolgotrajnem postu v skrajnih puščavskih razmerah povsem izčrpan, na robu človeških zmogljivosti. Sooča se s prvobitno potrebo po hrani, ki je v puščavi ni – z lakoto! Ali naj kamne spremeni v kruh!

Preneseno v vsakdanje življenje to pomeni, da me mož ne sme zanemarjati, ampak mora ustreči vsem mojim potrebam in muham. Ker imam pravico do otrok, mi jih Bog mora dati, ko si jih zaželim! (...) Vse mi mora nuditi zadovoljstvo. Vse se mora spremeniti v kruh in me nasititi. Moje življenje postane zadovoljevanje mojih apetitov, ki jih postavljam za zakon. Starši, ki se nikoli niso naučili obvladovati svojih apetitov, so nesposobni za vzgajanje otrok, ki postanejo samopašni in neotesani.

Kako žalostno je gledati odrasle, ki se utapljajo v svojih željah, obsojeni na stalna razočaranja in vedno večje nezadovoljstvo. Nasedajo hudičevi zahtevi, da mora vse postati užitno, nasitno.

Jezus nasproti lakoti ne postavlja posta, ampak še boljšo hrano.
Ne “samo” kruha, ampak veliko več: Očetovo voljo, ki nasičuje bolj kot vsaka druga jed in daje vsem jedem pravi okus. Človeku daje resnično življenje. Duhovno nezreli in kratkovidni “stari človek”, zahteva samo telesno hrano. Novi človek, ki je rojen od Očeta, pa nima “le” telesnega apetita. Ima veliko več: odnose!

Primeri:
Gnilo zadovoljstvo, ki ga občutim med ogovarjanjem nekoga ali pasenjem radovednosti ob stvareh, ki me ne zadevajo, postane v iskrenem medosebnem odnosu ogabno.
Raje se ugriznem v jezik, kot da bi nekoga opravljal za hrbtom ali kakor koli prizadel, kajti med nama obstaja nekaj pristnega, dragocenega.
Poglejmo, kdo uživa boljšo hrano: ali ta, ki te za hrbtom opravlja, ali ta, ki pride k tebi in ti v obraz pove, kar ga na tebi moti?
Očitno je, kdo od obeh je bolj zadovoljen in “živ”.

Ljubiti pomeni dajati prednost odnosom pred svojimi apetiti.
Da bi lahko ljubil, moram neštetokrat pozabiti na svoje potrebe in želje.

Rosini pravi: "Ko sem bil hospitaliziran, sem takšno ljubezen videl pri prijateljih, ki so zame molili. Nekateri so iz solidarnosti cel mesec spali na trdih tleh, da bi okreval. In je delovalo! Takšna bratska ljubezen, ob kateri ostaneš brez besed, ti pokaže, da Bog v srca ljudi polaga svojo ljubezen, ki razodeva večno življenje. Kdor tako ravna, dokazuje, da ima v sebi večno življenje, ker ga lahko daruje. Kdor pa ga nima, ga seveda ne more dati." ...  (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.