Hvala Bogu, da stvari ne gredo "po moje"!

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaMatejev evangelij nam osvetli še en vidik Jezusovih skušnjav: skušnjavo, da bi dogodke in stvari podvrgel svoji volji, da bi se uklonil svojim željam (“Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti zapisano je: Svojim angelom bo zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.”).

Skušnjava, da bi na videz neugodno trenutno stanje na silo spremenili v svojo korist, je (...) cilj čaranja, vedeževanja, branja horoskopov in drugih neumnosti, s katerimi razni prevaranti zavajajo naivneže.

Še bolj pa gre tu za željo, da bi sami nadzorovali tok dogodkov in jih usmerjali, kakor se zdi prav nam. V ta namen smo pripravljeni uporabljati tudi svetopisemsko besedilo.
Za vsemi tremi skušnjavami se skriva zavračanje Božje previdnosti, ki je ne moremo izsiljevati (...) in se "metati v prazno”, da bi preusmeril tok resničnosti. Vse te manipulacije, h katerim se zatekamo ljudje, izvirajo iz zavračanja trenutne resničnosti. Tu gre za zavračanje negotovih in nepredvidljivih življenjskih krivulj z vsiljevanjem ravnih črt.

Jezus se takemu vsiljevanju lastnih načrtov postavi po robu: "Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga.”
Bog ni v ničemer odvisen od mene, pač pa On meni daje življenje in zato tudi narekuje moj življenjski ritem. Njegove omejitve sprejemam kot otrok, ki zaupa, da oče ve, kaj dela.

Kako lepo je videti Bogu prepuščenega kristjana, ki ne poskuša spreminjati resničnosti, ampak potrpežljivo čaka na uresničitev Božjih načrtov.
Kako zoprno pa je gledati namišljenega kristjana, ki poskuša celo z navajanjem Svetega pisma Boga prisiliti, da bi “končno nekaj ukrenil” in stanje spremenil.

Prispodoba o ljuljki na polju je kakor hladna prha za moj nevrotični perfekcionizem, ki želi vedno znova “popravljati” resničnost in stvari spraviti v red, ker me spominjajo na mojo omejenost.
Hvala Bogu, ki ve, kaj dela, in ne prilagaja resničnosti mojim predstavam. Zato molimo: »Gospod, bodi zahvaljen, da stvari ne gredo po mojem!«

Zavedati se moram, da ne morem narediti vsega in da nimam vsega, kar potrebujem.
Ker sem kot človek ranljiv in krhek, si poskušam življenje zagotoviti in ga zavarovati z imetjem. Svojo krhkost poskušam premagati najprej tako, da jo zanikam.

Oče laži nato Jezusa odpelje na visoko goro in mu pokaže : ("Vse to ti bom dal, če padeš predme in me počastiš.")

Tudi nas hudič vabi, naj na vse gledamo “od zgoraj”, zviška, in z vidika lastniškega odnosa do predmetov, ki ocenjuje njihov zunanji videz.
Takšne stvari so videti pomembne in veličastne, čeprav so v resnici kot napihnjen balon. Zadostuje žebljiček, majhen križ, in že se razpočijo ter razkrijejo svojo notranjo praznino.

Zanimiva je cena hudičeve ponudbe Jezusu: brezpogojno se mu mora podrediti. Vsaka zemeljska oblast zahteva kompromise. Da bi gospodoval drugim, se moraš tudi sam podvreči nekemu gospodarju. Kdor nekaj poseduje, je tudi sam v posesti nekoga. Oblastnik v resnici oblasti nima v rokah, marveč ona njega.
Nad stvarmi resnično gospodujejo samo tisti, ki z njimi svobodno razpolagajo in so jih pripravljeni oddati. Kdor se od nečesa ne more ločiti, pa je s tem zasužnjen in od tega odvisen.  ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Zajemi vsak dan

Človek brez poslanstva se počuti brez vrednosti. Poslanstvo je osnovni del človeške osebe in skupnosti.

(Vinko Kobal)
Petek, 12. August 2022
Na vrh