Ravne in krive črte

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaSugestije me navdajajo s strahom pred neuspehom in družbeno zavrnitvijo: da me ne bodo sprejeli, cenili in upoštevali. V izogib temu se zatekam k strategijam za pridobitev naklonjenosti – z govorjenjem in obnašanjem, ki se mi zdi všečno in sprejemljivo z vidika drugih. V upanju, da si bom tako ohranil njihovo naklonjenost in pobegnil iz svoje osamljenosti, sem se pripravljen pretvarjati in duhovno poplitviti.

Takšen pristop, ima svoje posledice. ... pretvarjanje postane naporno. Ker me odobravanje drugih pušča vse bolj praznega, začnem za to kriviti sebe in druge. Temu se pridruži nov strah: da mi ne bo uspelo zadostiti pričakovanjem in se uresničiti. (...) Iskanje samopotrditve, ki me je dotlej osvobajalo, postane vedno večje breme. Vse bolj se počutim samega, odrinjenega, nepotrjenega in nepriznanega. V svojem nezadovoljstvu begam iz ene skrajnosti v drugo in se vrtim v začaranem krogu oziroma bolje, elipsi.

Hudič nam najprej laska, da bi nas zvabil v greh, nato pa nas škodoželjno obtožuje. Sveti Duh pa nas po vsakem padcu sočutno popravi, potolaži in dvigne nazaj na noge.

Oglejmo si dva primera delovanja navdihov in sugestij:
Kadar naredim neko neumnost, me hudobec začne obtoževati, da bi v meni sprožil samouničevalni mehanizem in me pripeljal do obupa.
Sveti Duh pa mi pomaga napako prepoznati, se je pokesati in se ji v prihodnje izogibati. Tako me usmeri nazaj na pravo pot. Če sprejmem njegovo popravljanje, se učim na napakah in nadaljujem svojo pot bolj varno. Medtem ko nas hudičevo obtoževanje onesposablja za dobro, nas popravljanje Svetega Duha spodbuja k dobremu in v njem krepi.

Drugi primer.
Če me nekdo kakor koli prizadene, mi hudič začne pihati na dušo, češ: “Le kako si drznejo tako ravnati s teboj, ki si tako dober?!” Vsak takšen dogodek napihne in dramatizira. V meni vzbuja samopomilovanje, zamero in željo po maščevanju.
Sveti Duh pa me tolaži: “Ne obupuj, s teboj sem!” Pri vsakem ponižanju me povabi, naj ga sprejmem in se še močneje oklenem Boga. Pomaga mi zoreti v trpljenju.

Drugače povedano: sugestivno razmišljanje se vrti v začarani elipsi in zavrača vsako trpljenje, medtem ko je navdihnjeno razmišljanje premočrtno in polno upanja – lahko bi rekli vstajenjsko, ker se ne boji trpljenja in smrti.
Sugestivno razmišljanje je obsedeno s strahovi in vase zaprto, navdihnjeno pa odprto za odnose in onostranstvo.

Spotika ali ovira je nekaj, kar človeku preprečuje, da bi nadaljeval pot k svojemu cilju.
Jezus pred svojim križem pokaže učencem drugačno držo, ki jo med drugim vidimo v odlomku iz Janezovega evangelija:
»Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca.«
Ker se zaveda, da je prišla ura za dovršitev poslanstva na zemlji in vrnitev k Očetu, Jezus Njemu in učencem izkaže ljubezen do konca tako, da sprejme križ in vstopi v trpljenje in smrt.

Navdihi Svetega Duha težijo k svojemu cilju: k ljubezni, k nebeškemu Očetu.
Za vsakogar, ki želi začeti znova, so navdihi odskočna deska in vir poleta, sugestije pa velika ovira. Pri tem moramo biti pozorni tudi na ‘začetke’, ki so na videz nekaj novega, a so v resnici le nadaljevanje starega. Med drugim jih lahko prepoznamo po tem, da so jim primešane razne zahteve in jeza..... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh