Razločevanje misli in preverjanje vsebine

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Nekaj nasvetov, ki nam pomagajo pri razločevanju misli.
Nasveti so namenjeni predvsem tistim, ki so na začetku poti duhovnega razvoja, so pa koristni na vseh stopnjah. Razločevanje misli je nekaj, česar se naučimo z urjenjem. Kako pa?

Tako, da pred vrata svoje zavesti postavimo varnostnika, ki bo razločeval dobre misli od slabih in slednjim preprečil vstop.
Kako pa naj misli preverjamo?
Pri vsaki misli, ki se mi porodi, se moram torej vprašati, od kod izvira, kakšna sredstva uporablja in predvsem kam me vodi.
Pri prvem preverjanju neke misli je priporočljivo, da za trenutek pozabim na njeno vsebino in se posvetim njenemu izvoru in cilju.

Ponovimo: navdihi Svetega Duha so globoki, jasni in nam dajejo notranji mir, medtem ko se sugestije vsiljujejo in nas delajo nemirne.
Zato nam že način porajanja misli razkriva njihovo naravo.

Naslednji korak je preverjanje vsebine misli. Če je ta očitno ali prikrito uperjena proti krščanski ljubezni, modrosti in Božjim zapovedim, gre nedvomno za prevaro. Zlo nikoli in v nobenem primeru ne vodi k dobremu.

Sugestije nekatera dejanja opravičujejo kot manj škodljiva oziroma ‘nujno zlo’, ki je potrebno za dosego nečesa dobrega.
Hudič v bistvu trdi, da spoznavanje húdega ni škodljivo; drugače povedano: da laganje, varanje in opravljanje utrjujejo medosebne odnose, da zavajanje krepi zaupanje, da je povzdigovanje nad drugimi dobro za samopodobo, da nepoštenost, korupcija in kršenje zakonov prispevajo k družbenemu razvoju, da molitev ni potrebna …

Če naše misli dopuščajo zlo kot sredstvo za dosego cilja, zagotovo prihajajo od hudega. Ne delajmo si utvar: greh nikoli ne vodi k dobremu!

In potem? Potem pa moram svoje misli preveriti še z nekom; ne s prijateljem, ki mi vedno prikimava, ampak z neko duhovno izkušeno osebo, ki si mi bo upala povedati resnico brez ovinkarjenja. Če pa se o tem ne želim z nikomer pogovarjati, je to slabo znamenje …

Naslednji pokazatelj kakovosti misli je njihov vpliv na medsebojne odnose in edinost. Nevarno je slediti mislim, ki se za to ne zmenijo. Navdihi edinost na splošno cenijo in jo ohranjajo, sugestije pa hočejo na vsak način doseči svoj cilj, tudi za ceno pretrganja odnosov. Če sem zaradi uveljavitve svojega prav pripravljen prekiniti odnose z drugimi, ta namera zagotovo prihaja od hudiča (diabla), ki razdvaja. Če pa se temu lahko odpovem zaradi ohranitve edinosti z bratom ali skupnostjo, je to znamenje, da prihaja od Svetega Duha.

Vsiljevanje pravičnosti je prioriteta bedakov, dajanje prednosti edinosti pa tistih, ki jih vodi Sveti Duh.
Če zakonca ne dajeta prednosti slogi pred pravičnostjo, si bosta zaradi nečesa vedno v laseh.
Pri razločevanju misli je torej bistveno preverjanje, ali stremijo k edinosti.

Edinosti z vsemi ne moremo vedno ohraniti, vedno pa si lahko zanjo prizadevamo.

Taka vprašanja si moramo redno zastavljati. Postati morajo del našega razmišljanja.
Gre za nekakšno izpraševanje vesti.

To lahko storim tako, da umirim svoje misli v molitvi, preberem kak psalm ali prisluhnem in se pustim ‘ponastaviti’ Božji besedi, ki mi jo za tisti dan daje Cerkev. Nato odprem srce Jezusu, ki mi ga je Oče usmiljenja poslal kot Odrešenika, in prosim Svetega Duha, naj preveri, kar nosim v sebi. Tako bom morda prepoznal nevarne misli, ki so se mi vsilile ali zašle vame. Že to je veliko. Ne pozabimo, da navdihi in sugestije izhajajo iz različnih virov.

Nato se lahko vprašam: Od kod prihaja ta misel in kam me bo pripeljala, če ji sledim? Kakšen je njen cilj in kakšna sredstva uporablja, da bi ga dosegla? Ali zagovarja trditev, da “cilj opravičuje sredstva”? Ali je skladna z mojim poslanstvom ali pa me morda želi oddaljiti od njega?

Uporabimo tudi vprašanja prvih treh dni: Ali misel spoštuje začetne danosti? Ali je v skladu z mojimi prednostnimi nalogami? Ali me vabi k zavračanju mojih omejitev?
In še: Ali mojo edinost z drugimi utrjuje ali uničuje?

Če misel preživi ta ‘rafal’ vprašanj, jo lahko sprejmem – a le pogojno.
Kasneje se bo pokazalo, ali je resnično dobra..... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)