Ponaredki dobrega in "sveta jeza"

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanja Doslej smo govorili o jasnih razlikah med svetlobo in temo, med življenjem in smrtjo, kar ni tako težko. Toda to je šele začetek. Kaj pa navidezno ali lažno dobro.
Samo nekaj namigov, za pokušino.
Nekateri mislijo, da je – če se nam nekaj zdi dobro na prvi pogled – naše razločevanje končano in da lahko mirno spimo. Daleč od tega!
Biti moramo pozorni na dvoje:
1. Sugestije se nam pogosto predstavljajo kot navdihi in Božja volja, čeprav jih v resnici ustvarjamo sami. (...) Gre za človeške ponaredke, ki niso v skladu z resničnostjo.
Ljudje dobra dela pogosto pokvarimo, ker sledimo svojim nagnjenjem, ki za seboj potegnejo duha in razum. (..) Dobro, ki ga hoče Bog, pa nastaja skoraj samo od sebe, kadar to najmanj pričakujemo. Raje bodimo dejavni premalo kot preveč, da bo lahko Bog po vas naredil to, česar vsi ljudje brez Njega nikoli ne morejo storiti. (sv. Vincencij Pavelski)
So stvari, ki jih moramo prepustiti Bogu. Naredil jih ne bo takrat, ko to želimo mi, ampak takrat, ko se bo to zdelo prav Njemu.«
Skratka, ne smemo prehitevati dogodkov in z njimi izsiljevati Boga. Tudi velika dejanja, h katerim nas kliče, imajo svojo logiko in svoj čas.
Tudi mi se moramo – zlasti kadar smo v stiski – izogibati samovoljnim dejanjem. Kadar nam ni jasno, kaj naj storimo, moramo paziti, da ne bi s svojim vmešavanjem pokvarili Božjega načrta in si pri tem celo domišljali, da mu ga pomagamo uresničiti …
»Božje stvari nastajajo same od sebe. Prava modrost je v tem, da sledimo Božji previdnosti korak za korakom. (sv. Vincencij Pavelski) 

2. “Sveta jeza”, ki se nas včasih polasti v prepričanju, da smo poklicani bojevati se za Božje stvari. Eno je neustrašno povedati resnico, nekaj povsem drugega pa braniti jo z ognjem in mečem.
Kadar začnemo braniti nekaj ‘Božjega’, to postane naše, ker smo si ga prisvojili. Bog lahko svoje zadeve uspešno brani brez naše pomoči.
Kljub temu je naša ‘vera’ pogosto nasilna in bojevita. Kristjani radi pozabljamo, da sveta ne premagujemo z mečem, temveč z ljubeznijo. Meč vsako stanje še poslabša. Kadar te zasrbijo prsti, da bi “dobro” branil z nasiljem, se ustavi in vzemi to kot znamenje, da si prisvajaš Božje! Z jezo ne boš dosegel ničesar! Tvoja bojevitost nima nič skupnega s Svetim Duhom.

Četrti dan lahko zaokrožimo z ugotovitvijo, da se v našem srcu bojujeta jasna in konstruktivna sončna svetloba ter prikrita in uničujoča mesečina, ki še zdaleč nista enaki.
Nauk dvanajstih apostolov pravi: »Obstajata dve poti – pot življenja in pot smrti; razlika med njima pa je velika.« .... (konec četrtega poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Zajemi vsak dan

Človek brez poslanstva se počuti brez vrednosti. Poslanstvo je osnovni del človeške osebe in skupnosti.

(Vinko Kobal)
Petek, 12. August 2022
Na vrh