Vstajenje iz prahu v življenje

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zadnje Božje dejanje pred stvarjenjem človeka – moža in žene – nam predstavi kopenske živali kot njune sopotnike na zemeljskem potovanju.
Gre za preskok od neživega k živemu, iz neorganskih mineralov v žive organizme. (...) Toda Bog kasneje človeku oznani tudi strašne posledice njegove neposlušnosti: da se bo po trdem življenju na njemu sovražni zemlji povrnil v prah, iz katerega je prišel. Greh, ki ga Geneza predstavlja kot glavni vir človeške nesreče, povzroči katastrofalno preobrazbo oziroma propad vseh stvari. Človek z grehom pretrga odnose z Bogom in drugimi. Izgubi Božjo milost in svoje dostojanstvo. Njegovo življenje se spremeni v gnusobo.

Greh zastira prelepo panoramo človeškega življenja, blati lepoto, posiljuje nedolžnost, spreminja čiste in plemenite namere v umazana, sebična in podla dejanja, navdaja srce z napuhom, obsedenim hlepenjem po imetju, negotovostjo in tesnobo. Greh vedno bolj razkraja družbo, ki ga ne priznava in živi brez vseh moralnih zadržkov.

Zato prvi del šestega dne zveni kakor angelovo veselo oznanilo, da je mogoč tudi obratni proces: da lahko iz prahu smrti vstanemo v novo življenje.
Čeprav je res, da smo z grehom spremenili življenje v smrt in se po Adamu vračamo v prah, je še bolj res, da lahko iz prahu dvignemo svoje oči k novemu Adamu, Jezusu Kristusu. Prah tako ni več končna postaja minljivega življenja, ampak prehod v neminljivo. Iz prahu v vstajenje.

Čeprav je naše biološko telo zapisano razkroju in “vrnitvi v prah”, nas pred obupom varuje vera v vstajenje in novo neminljivo telo, ki ga bomo prejeli. Gre za skrivnost, ki jo kristjani obhajamo na pepelnično sredo, s katero se začne postni čas. Ta doseže svoj vrhunec z velikonočnimi prazniki in se dopolni z binkoštmi.

Po obilnem razsvetljenju Svetega Duha, ki mi ga Bog naklanja kljub moji veliki nevrednosti, vedno jasneje spoznavam, da lahko zmagam samo z umiranjem samemu sebi. Le tako lahko obrodim kakšen sad in z drugimi ohranjam občestvo dobrin.
In, začuda, se kljub temu ‘umiranju’ počutim bolj živega, uresničenega in samemu sebi podobnega kot kdaj koli.

Na neki način vstajam od mrtvih. Pred vstopom v to smrt se izročim nebeškemu Očetu in Kristusu v zaupanju, da mi bo v zameno za moje dal svoje življenje. Šele tedaj odkrijem, da je bila tista smrt, ki sem se je v svoji sebičnosti tako bal in se je branil, v resnici le začetek novega življenja, ki ga že okušam; in to življenje z okusom večnosti ni moje, ampak Božji dar. Taka smrt res ni izguba, ampak dobiček. Splača se uriti v takem umiranju.  ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)