Kdo sem v Božjih očeh?

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kakšna je Božja podoba, po kateri smo ustvarjeni? Kakšen je pravi Bog?

Bog je ljubezen. To je njegova slava. To je njegova bit. Jezus Kristus pa je s svojim križanjem in vstajenjem to slavo napravil vidno.
Če sem ustvarjen po Božji podobi in podobnosti, sem tudi jaz ljubezen. Ljubezen je moja prava resničnost.
V polnosti sem to, kar sem, kadar ljubim, kadar služim in dajem življenje za nekoga. Greh ni moj pravi jaz. Greh je moj “lažni jaz”!

Če želimo začeti znova, moramo imeti pred očmi svetlo resnico, da smo v Božjih očeh dragoceni in da naše napake niso naš pravi jaz. To nam bo v veliko pomoč pri razločevanju.

Jaz sem dragoceni Kristusov biser.
Kdo sem v Kristusovih očeh? Kdo sem za nebeškega Očeta? To mi mora povedati, prišepniti, razodeti Sveti Duh.

Svojo pravo identiteto lahko najdemo le v Kristusu. Moj pravi jaz je v mojem krstu – sem to, kar je Bog Oče ustvaril in odkupil v Kristusu.

To seveda ni izgovor za moralno popuščanje in še manj za omalovaževanje greha. Nasprotno! V nekem smislu to njegovo resnost še povečuje, saj v njem ne vidi le neke kršitve moralnih norm, temveč izdajo svojega pravega jaza in zatiskanje oči pred svojo lepoto. Bolj ko spoznavam svojo vrednost, bolj me moja ‘razprodaja’ samega sebe moti in se mi gnusi. Predvsem pa me oddaljuje od Očeta.

Če mi Bog ne pove, kdo sem, se pogreznem v nič.
Nato pa je zame dobro, da to, kar mi Bog pove o meni, tudi sprejmem.

V tem delu šestega dne nam koristi, če po zgledu svetih Avguština in Frančiška na kolenih pred Najsvetejšim ali Križanim – nekaj časa v tišini premišljujemo omenjeno priliko o dragocenem biseru (Mt 13,45–46).
Nato Boga nežno vprašamo: Kdo sem tebi? Po nekaj vdihih in izdihih vprašanje ponovimo: Kdo sem v tvojih očeh? In tako večkrat … vse dokler ne dobimo odgovora in nas ob spoznanju resnice ne navda kesanje, morda s solzami, ali kar nam pač pošlje Gospod. In ko od molitve vstanemo, ohranimo v srcu opomin: »Ne dajajte psom svetih reči in ne mečite svojih biserov pred prašiče.«

Molitev ponavljamo tolikokrat, kolikor je potrebno. Ko se sprašujem, kdo sem za Gospoda Jezusa in za njegovega Očeta, se zgodi, da v srcu začutim usmiljenje in sočutje do svojih bratov in sestra. Pa tudi veliko tolažbo.
Potem lahko začnemo razmišljati o kakšnem dobrem delu. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)