Oče in mati - dve imeni enega odnosa

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

To, kar smo, smo zaradi odnosa z drugim. Drugi ‘naredi’ iz mene to, kar sem, me izbeza iz moje odtujenosti in iz mene izvabi najboljše.
Mnoga slaba dejanja so posledica odsotnosti odnosa. Stvari, ki jih počnemo daleč od drugih, na samem in dvolično, vodijo v nešteto grehov.
Drugi so kot otroci, ki iz nas delajo starše. Ob njih postajamo to, kar smo v resnici.

Svojega starševstva se v polnosti zavemo šele, kadar z otrokom vzpostavimo neposreden odnos – kadar nas potrebuje in zaradi njega trpimo. Kadar pa nimamo odnosa z nikomer in se vrtimo le okoli lastnega popka, pride iz nas najslabše. Edina resnica je ljubezen. In ljubezen je odnos. Glagol “ljubiti” je prehoden.

Ljubezen je razlog mojega obstoja in cilj mojega človeškega potovanja. Ljubezen mi daje istovetnost – sem, kadar ljubim. Samo kadar ljubim in služim, se gibljem s polno hitrostjo in napredujem.
Bog ni neko abstraktno božanstvo, ampak Oče in vir vsega očetovstva. Njegovo usmiljenje pa izžareva tudi njegovo materinstvo.
Zavračanje moškosti ali ženskosti je zavračanje očetovstva in materinstva.

Vsa sebična dejanja – v Cerkvi jim pravimo grehi – so storjena zunaj odnosov in ne upoštevajo drugih. Zato so zgrešena in zlagana ter pačijo človeško naravo.
Greh pa ne uničuje le odnosov, ampak tudi moj pravi jaz, ki se razodeva v odnosih, in ga nadomešča z lažnim.
Abstraktni Bog, o kakršnem govorijo filozofi, ne zanima in ne odrešuje nikogar. Zame Bog ni le neka višja sila, ampak Oče – moj Oče!

Bog je naš Oče, ki se razodeva v odnosu z nami.
Od prvega greha naprej se človek večinoma ukvarja s samim seboj in s tem izkrivlja svoj pravi jaz. Pozabljamo, da smo samo v odnosu z nekom, drugače pa nismo.

Če ne prejmeš nobene besede in je ne posreduješ nikomur, NISI. Greh nas vabi, naj živimo ločeno, neodvisno od drugih.

V Jezusovi obljubi skesanemu razbojniku na križu: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju!« mnogi vidijo vstopnico za v nebesa. Toda najpomembnejši besedi v tem stavku nista “v raju”, temveč “z menoj”. Kot da bi mu Jezus hotel povedati: “V raju boš z menoj; biti v raju pomeni biti z menoj” – nebesa niso nek kraj, ampak odnos z nekom. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)