Nastja

Ime Nastja je med ženskimi imeni na 155. mestu. Konec leta 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 1494 oseb. Glede na statistične podatke se je zanimanje za ime Nastja povečalo zlasti po letu 1990, saj je več kot polovica tako poimenovanih oseb iz tega obdobja. Manj pogoste so bile izhodiščna oblika Anastazija (282) in različice Asja (232), Asta (27), Nasta (35), Nastasija (24), Nastasja (36), Nastija (23). Moška oblika je Nastja (35).


    God:

    • 25. december
    • nekdaj tudi 28. oktober

Ime Nastja je skrajšana oblika iz imena Anastazija. Različica Asta je lahko tudi skrajšana oblika iz imen Astrid in Avgusta. Priponsko obrazilo ‑ja v imenu Nastja je ruskega izvora in je pogosto tudi v moških skrajšanih imenih. V zadnjih dveh desetletjih je postalo pri nas zelo popularno, kar dokazuje tudi velik porast frekvenc imen, ki so tvorjena z njim, kot npr. Anja, Katja, Vanja.

Ime Anastazija je ženska oblika imena Anastazij. To izhaja prek latinskega Anastasius iz grškega imena Anastásios, ki ga razlagajo z grško besedo anástasis v pomenu 'vstajenje od mrtvih', pravzaprav 'rojen na veliko noč'. Anastazij je ime več svetnikov:

  • Anastazij, sv., † 628, perzijski mučenec (22. januar)
  • Anastazij, sv., † 609, mučenec v Antiohiji (20. april)
  • Anastazij, sv., † ok. 700, arhimandrit na gori Sinaj (20.april)
  • Anastazij, sv., 7. st., škof v Brixnu na Južnem Tirolskem (20. maj)
  • Anastazij, sv., † ok. 680, škof v Paviji v Italiji (30. maj)
  • Anastazij, sv., 3. st., mučenec v Saloni (Split) (26. avgust)
  • Anastazij, sv., † ok. 1086, menih v Clunyju v Franciji (16. oktober)
  • Anastazij, sv., † 402, papež (19. december)
  • Anastazij, Feliks in Digna, sv., † 853, mučenci v Kordobi v Španiji (14. junij)

Nekdaj je bila v našem koledarju 28. oktobra Anastazija Velika, grška mučenka (u. v 1. stol.), po preureditvi pa je samo še Anastazija Sirmijska, mučenka v času cesarja Dioklecijana (u. 304). Anastaziji Sirmijski (25. decembra) je v Rimu posvečena cerkev sv. Anastazije, v Sloveniji pa podružnična cerkev fare sv. Lovrenca v Brestovici pri Komnu. Velja za zavetnico cenzure tiska ter proti glavobolu in boleznim prsi. Upodabljajo jo tudi s škarjami (cenzura!).

Zajemi vsak dan

Ljudje, ki ne morejo odtrgati svojega pogleda od tostranskega življenja, njegovih skrbi in težav, seveda tudi ne morejo svojih misli prav naravnati k Bogu.

(Andrej Gosar)
Nedelja, 24. November 2024
Na vrh