Marija

Marija je svetopisemsko ime. K nam je prišlo iz latinščine, kjer je Maria latin­ska oblika za hebrejsko ime Mirjam. Mariológi, tj. raziskovalci, ki se ukvarjajo z mariologijo ali naukom o Mariji, so doslej podali okrog 60 poskusov razlage imena Marija. Kot najbolj sprejemljive razlage hebrejskega imena Mirjam bi na­vedel: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo ljubi Bog« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko be­sedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od Boga)«. V aramejskem jeziku so Mirjam izgovarjali Mariam, zato so jo razlagali iz korena mar(a) v pomenu »gospod«, torej »gospa«, podobno kot ime Marta. Po novi zavezi je Marija Jezusova mati, tudi Božja mati, ki jo častijo kristjani, zlasti katoličani in pravoslavni. Po katoliškem nauku je po božji moči spočela in rodila Jezusa Kristusa. Njen kult se je razširil po ekumenskem koncilu v Efezu 431, na katerem je bila v nasprotju z Nestorijevim učenjem priznana kot Božja mati (hrvaško Bogorodica, latinsko Deipara, grško [Theotokos]). Kult izhaja iz krščanske asketske ideologije, v okviru rimskokatoliške zahodne cerkve pa se je v fevdalizmu navezal na romantično-viteško čaščenje žensk nasploh. Cerkev daje Mariji kot »kraljici vseh svetnikov« prednost v čaščenju in ji priznava pravico na najvišje spoštovanja (hiperdulia). Njen kult pride do izraza v številnih praznikih v njeno počastitev, v velikem številu njej posve­čenih cerkva ter v združenjih in redovih z njenim imenom. V okviru tega kulta so bile proglašene tudi dogme o njenem brezmadežnem spočetju (Pij IX, 1854) in njenem vnebovzetju (Pij XII, 1950).

^{1. januar: Marija Božja Mati}
God:
• Januar:
  1., 23., 25., 26.
• Februar:
  2., 8., 11.
• Marec:
  25.
• April:
  2., 24., 26.
• Maj:
  1., 6., 9., 13., 24., 25., 31.
• Junij:
  11., 23.
• Julij:
  2., 6., 16., 22., 23., 29., 30.
• Avgust:
  1., 5., 15., 22.
• September:
  4., 8., 12., 15., 19., 24.
• Oktober:
  5., 6., 7., 11., 13., 16., 20., 22.
• November:
  21., 24., 27.
• December:
  8., 10., 11., 12., 15., 18.

V virih je ime Marija izpričano dokaj pozno. To je mogoče razlagati, kot sem to ugotovil že pri Jožefu, s svetostjo imena. V začetnem obdobju krščanstva so verniki iz spoštovanja do Jezusove matere deklicam zelo redko dajali ime Marija. To velja tudi za srednji vek, ko so ime Marija imele le osebe kraljevskega ali plemiškega stanu. Bolj se ime Marija uveljavi šele od 15. stoletja naprej. Uradno zapisano ime Marija pa so tudi še naprej uporabljale osebe kraljevskega rodu, medtem ko so preostale Marije v vsakdanjem govoru rabile eno od števil­nih skrajšanih ali klicnih oblik. V 2. knjigi GZS beremo: Marija, hči Bolgara Sandokeja, omenjena kot romarica v Čedadskem evangeliju v 9. do 10. stoletju, da­lje Mariosa cometissa, tj. grofinja Marjuša, najbrž soproga hrvatskega vojvode Branimira, omenjena kot romarica, prav tam. V urbarju loškega gospostva leta 1291 je zapisana Maria, kmetica v območju potoka Hrastnice pri Škofji Loki; v tolminskem urbarju leta 1377 Maria, kmetica v Šebreljah; v urbarju iz dobe okoli leta 1240 Maria, kmetica v Beli v Reziji, in Maza, domina, v Branici. V listi­ni samostana Pleterje leta 1304 piše: Oton Sichersteinski potrjuje, da je dal Mar­tinu in njegovi ženi Mici desetino v Praprečah v fevd. Oblika Maruša je pogosto zapisana v Ljubljani v 15. stoletju, Marica pa v Mitninskih knjigah 16. in 17. stoletja na Slovenskem.

Ime Marija je tudi stalno prvo ime nekaterih redovnic, npr. karmeličank in magdalenk. Taka imena so bila: devica Marija Klementina, dev. Marija Viktorina, dev. Marija Školastika, sestra Marija Tekla, s. Marija Melhiora, s. Marija Notburga, s. Marija Saloma itd.

Svetim Marijam so v Sloveniji zgradili okrog 320 cerkva. Po njih so poimeno­vani kraji, kot npr. Šmarje. Precej besed in izrazov, ki so nastali iz imena Marija, se nanaša na Marijo, po novi zavezi Jezusovo mater oziroma Božjo mater, ki jo častijo kristjani. Na krščansko češčenje Marije sta vezana predvsem praznika veliki šmaren (15. avgusta) in mali šmaren (8. septembra).

Na pomladansko in jesensko praznovanje Marije se nanaša pregovor: Pomla­danska Marija (25. marca) pripelje lastovke v deželo, jesenska (8. septembra) jih pa odpelje.

Omenjam še dva vremenska pregovora: Če je na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima. Kadar velika šmarna sonce pece, tedaj dobro vino v sod poteče.