Hilda

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Hilda na 228. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 699 (1971: 1374; 1980: 1156; 1994: 969) ženskih oseb. Navedeni podatki kažejo, da je zanimanje za ime Hilda po letu 1971 zelo upadalo in da se je zato število oseb s tem imenom skoraj prepolovilo. To potrjujejo tudi podatki o vseh zdaj živih Hildah po obdobjih od obdobja do leta 1930 (91oseb) do konca leta 2011. Največ zdaj živih Hild je iz obdobij do leta 1960 (= 625), vse preostale (= 74) so iz obdobij upadanja do leta 1990, iz obdobij do konca leta 2011 pa ni nobene! Različice imena Hilda so: Elda (2012: 135, večinoma v obalno-kraški in goriški regiji), Ilda (30), Hildegarda (90) s pisno različico Hildegard (17).

God:
• 5. februar
• 20. april
• 17. september
• 17. november

Ime Hilda izhaja iz nemškega imena Hilda oziroma Hilde. Nemško Hilda običajno razlagajo kot skrajšano obliko nemških ženskih zloženih imen, ki vsebujejo starovisokonemško sestavino hiltja v pomenu 'boj', npr. Hildegard, Hildburg, Hildegunde, Hildrun, Hildraud, Hildrud ali Brunhilde, Klotilda, Krimhilda, Mathilde. Sestavino hiltja imajo tudi nemška moška zložena imena, npr. Hildibert, Hildibrand, Holdigrid, Hildigar, Hildiman, Hildowald, Hildiwin, Hildulf. Drugo sestavino nemškega ženskega imena Hildegard, tj. gard razlagajo iz starovisokonemškega gart 'ograja, plot'. Pri nas se uporablja Hildegarda z redkejšo različico Hildegard, na Koroškem v ljudskem izročilu Liharda.

V koledarju se ime Hilda pridružuje imenom Hildegarda, Hildegunda itd., iz katerih je lahko nastala po krajšanju. Tako se aprilska Hilda pridružuje imenu Hildegunda: 20. aprila sv. Hildegunda, nemška redovnica († 1188), v koledarju pa so 17. septembra Hildegarda, nemška opatinja († 1179), 17. novembra Hilda († 680) opatinja v Whithbyju v Anglijio; 5. februarja Liharda Kamenska, mati sv. Albuina (†990?). Liharda (tj. Hildegarda) je v Podjuni na Koroškem zamenjala sv. Agato (5. februarja). Po njej se imenujejo Lihardini kržeji (= Agatini hlebčki), tj. blagoslovljeni hlebčki (zdaj pomanjšani veliki kot orehi), ki jih v kamenski cerkvi na njen god po dopoldanskem cerkvenem opravilu mečejo v množico (Podrobno o tem N. Kuret, Praznično leto Slovencev, Druga knjiga, str. 540–543 itd.).