Vesna

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Vesna na 27. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Vesna poimenovanih 7677 (1971: 2884; 1980: 5524; 1994: 7379) prebivalk Slovenije. Podatki o vseh zdaj živih Vesnah po obdobjih od obdobja do leta 1930 (od takrat so bile konec leta 2011 žive samo 4) naprej kažejo, da je bilo to ime zelo redko. Nagel porast je to ime doživelo v 60-ih letih (1022 Vesen), ki se je v naslednjih treh obdobjih do leta 1990 še stopnjeval (1822 + 2390 + 1664), potem pa je v naslednjih dveh obdobjih do leta 2012 sledil precejšen upad (422 + 173). Veliko popularnost imena Vesna v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja potrjujeta tudi uvrstitvi med prvih 15 imen po letu rojstva (CRP 31. 12. 1994): leta 1970 – 14. mesto in leta 1980 – 12. mesto. Tako nagel dvig popularnosti imena Vesna v 60-ih letih je brez dvoma povzročil slovenski črnobeli film Vesna v režiji Františka Čapa in s scenaristom Matejem Borom konec leta 1953 in je tako eden od najbolj tipičnih primerov, kako lahko priljubljen filmski lik v nekem okolju vpliva na dajanje imen. Film Vesna (glavno junakinjo Vesno s pravim imenom Janja je igrala Metka Gabrijelčič) je po Wikipediji ena prvih slovenskih komedij, ki med svojimi sodobniki, večinoma vojnimi filmi, izstopa po lahkotni tematiki. Njegovo nadaljevanje je film Ne čakaj na maj iz leta 1957.

God:

• 17. julij

Ime Vesna je po izvoru slovansko ter izhaja iz občne besede vesna v pomenu 'pomlad'. V tem pomenu je vesna znana v starocerkvenoslovanskem, češkem, poljskem, ukrajinskem in ruskem jeziku. V slovenskem jeziku je vesna pesniški izraz za 'pomlad', po M. Pleteršniku (Slovensko-nemški slovar II, 1895, str. 763) novoknjižna beseda, sprejeta iz drugih slovanskih jezikov. Češki imenoslovec F. Kopečny (Průvodce našimi jmény, str. 132) razlaga ime Vesna kot novejše ime, zlasti srbsko. Ime Vesna je precej v rabi tudi na Hrvaškem in v Makedoniji.

V slovanski mitologiji je Vesna ime boginje pomladi, mladosti, pomladanske radosti in bujnosti, ki preganja zimo. Slovensko vesna pomeni po Pleteršniku (prav tam) tudi 'bajeslovno žensko bitje', ki je v primeri hreščiš kakor vesna 'o človeku, ki ima hud kašelj'. Sem spada tudi štajersko vesnik 'o Jurjevem zeleno opleten mladenič' in morda tudi Vesina 'Kresnikova nevesta po bajki iz Vurberga' (gl. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV, str. 303).

Vesna se je imenovalo umetniško društvo, ki so ga leta 1903 na Dunaju ustanovili slovenski slikarji, grafiki in ilustratorji. Člani društva so se imenovali vesnjani, med njimi pa so bili pomembnejši Maksim Gaspari, Saša Šantel, Gvidon Birolla, Hinko Smrekar, Ivan Vavpotič.

Vesna je v koledarju uvrščena k imenu Vestina (tudi Vestija) (17. julija). Tako se je imenovala afriška mučenka, ki je umrla leta 180. Občno poimenovanje vesna označuje tudi sorto krompirja.