Boštjan

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Boštjan na 20. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 s tem imenom poimenovanih 10014 (1994: 10073; 1971: 1525) oseb. Različice: Sebastjan (2010: 2066; 1994: 1759; 1971: 81), Sebastian (2010: 261), Sebastijan (2010: 1110; 1994: 1044; 1971: 82).

God:
• 20. januar

Ime Boštjan je skrajšana oblika imena Sebastjan. Ime Sebastjan z različicama Sebastian in Sebastijan izhaja iz latinskega imena Sebastianus. To je s priponskim obrazilom -anus izpeljano iz grškega imena Sebastós, ki ga razlagajo iz grške besede sebastós 'častitljiv, vzvišen, svetniški, cesarski'. Grško ime Sebastos je prevod latinskega imena Augustus, ki si ga je kot prvi nadel rimski cesar Gaius Julius Caesar Octavianus. Sebasté ali Sebastéa se je v antiki imenovalo več mest, posvečenih cesarju Avgustu. Sebastjani so prvotno pomenili prebivalce teh mest.

Boštjan je ime več svetnikov. Dne 20. januarja je v koledarju najbolj znan med njimi Boštjan (Sebastjan), rimski mučenec, ki je umrl v 4. stoletju. Sveti Boštjan je veljal po vsej Evropi kot zavetnik zoper kugo in kot pomočnik v bolečinah. V Sloveniji je šest cerkva sv. Boštjana. Po cerkvi sv. Boštjana se imenujeta naselbini Sv. Boštjan pri Dravogradu in Sv. Sebastijan pri Črnomlju, prav tako zaselek vasi Pečarovci Sebeščan v občini Murska Sobota. Skupaj s sv. Boštjanom je v koledarju sv. Fabijan, papež in Boštjanov sodobnik. Med drugim je načrtno preuredil krščanska grobišča v katakombah. V njih je pokopan tudi sv. Boštjan, zato se del katakomb imenuje po njem Katakombe sv. Boštjana. Iz rimske stolnice sv. Sebastijana nad njimi vodijo stopnice do njegovega groba.

Na Boštjanovo 20. januarja je bil nekdaj na Notranjskem ljudski pravni rok, ko so se selili sezonski delavci. O tem govori tudi pregovor: Sveta Neža punkelj veže, / Svet Boštjan ga pa nese stran. Boštjan in Fabijan pa skupaj oznanjata ljudem konec zime: Sv. Fabijan in Boštjan sok v drevje poženeta.