Agata

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Agata na 283. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 s tem imenom poimenovanih 469 (1971: 692; 1994: 611; 2006: 532) oseb. Več kot štiri petine le-teh je bilo rojenih do leta 1970, po tem letu pa je zanimanje za to ime zelo upadalo. Redke ali zelo redke so bile različice imena Agata: Aga (10), Agica (64), Jaga (19), Jagica (7), Ajta (manj kot 5).

God:
• 5. februar

Ime Agata izhaja prek latinskega Agatha iz grškega imena Agathē'. To povezujejo z grškim pridevnikom agathē' v pomenu 'dobra', s pridevnikom agathós pa moško ime Agathón. Imenoma Agata in Agaton pomensko ustrezajo slovanska imena iz pridevnika dober, kot so Dober, Dobrej, Dobrelka, Dobren, Dobrica, Dobrinja, Dobrogoj, Dobronega.

Agata je tudi ime svetnice, device iz Catanije na Siciliji, ki je umrla mučeniške smrti leta 251 (god 5. februarja). Odrezali so ji prsi, zato so jo v baroku upodabljali s skledo, v kateri leži dvoje prsi. V ljudski predstavi sta to dva hlebčka. Agata je namreč nadomestila boginjo rodovitnosti polj Demetro, latinsko Ceres, ki so jo z grškim vzdevkom Agatha častili Grki na Siciliji, zlasti v Cataniji. Tam jo častijo kot posebno zavetnico tega mesta, je pa tudi zavetnica livarjev zvonov, tkalcev in pastiric. Varovala naj bi še pred ognjem, nevihtami, lakoto in potresom. V Nemčiji častijo sv. Agato kot krušno svetnico in na njen god – Agatino – delijo med vernike blagoslovljene hlebčke, ki se imenujejo Agatini hlebčki. Tem v Podjuni ustrezajo Lihardini hlebčki (po sv. Hildegardi, ki je tu zamenjala sv. Agato).

V Sloveniji je ena cerkev sv. Agate, in sicer v Dolskem na pokopališču kot podružnica župnije sv. Helene v Kamnici. V slovenski književnosti je znana Agata, junakinja Tavčarjeve Visoške kronike.