Julija

Julija je med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 z imenom Julija poimenovanih 1279 (1971: 757; 2004: 813) ženskih oseb, kar ga uvršča na 162. mesto. Podrobnejši podatki kažejo, da zanimanje za to ime v zadnjem desetletju precej narašča. Pogostejša je bila njena različica Julijana (2729, 98. mesto), manj pogoste ali redke pa različice Jula (13), Julči (manj kot 5), Juliana (18), Julita (26), Julka (152). Moška oblika imena Julija je Julij (240, 360. mesto), z različicama Julijan (314, 306. mesto), Julian (24).

God:
• 8. april
• 22. maj
• 1. oktober

na god sv. Julija:

• 12. april
• 27. maj
• 1. julij

ali na god sv. Julite

• 16. junij
• 30. julij

Ime Julija je ženska oblika imena Julij. To izhaja iz latinskega imena Julius z žensko obliko Julia. Julius je latinsko rodovno ime, ki ga razlagajo kot skrajšano ime iz Jovilius v pomenu 'Jupitrov, božji'. Najznamenitejši predstavnik te rodbine je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. Njegov pranečak Avgust je bil začetnik julijsko-klavdijske dinastije. Oba znamenita vladarja sta s svojimi imeni ovekovečena v imenih mesecev julij in avgust.

V koledarju so Julija, mučenka s Korzike v 3. stoletju (22. maja), Julijana, mučenka v Nikomediji okrog leta 303 (16. februarja), in Juliana Falconieri, nečakinja sv. Aleksija, ki je okrog leta 1304 v Firencah ustanovila red mantelantinj ali Marijinih služabnic (19. junija), dalje Julij I., papež, ki je umrl leta 352 (12. aprila), Julij, rimski vojak, mučenec, ki je umrl leta 302 (27. maja) itd.

Znamenita Julija je ob Romeu junakinja Shakespearove drame Romeo in Julija. Različica Julka je v pogovorni primeri šiba kot Julka v pomenu 'zelo hitro'. Julija je v francoskem frazemu faire sa Julie 'delati se nedolžno', ki je zamenjala Jožefino v francoskem frazemu svetopisemskega porekla faire sa Josephine v enakem pomenu. Ta je nastal po frazemu faire son Joseph 'delati se nedolžnega', ki se nanaša na sv. Jožefa, moža Marije.