Jožef

Ime Jožef je med moškimi imeni v Sloveniji na 5. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Jožef poimenovanih 18793 (1971: 17715, 1980: 36998; 1994: 30255) moških oseb. S krajšo različico Jože, ki je 1. 1. 2012 zavzemala 8. mesto, je bilo poimenovanih 15335 (1971: 54470; 1980: 27270; 1994: 19625) moških oseb. Druge različice imena Jožef pri nas so manj pogoste, npr.: Giuseppe (2012: 33), Joco (21), Josef (23), Josif (12), Josip (2128), Joso (47), Joško (798), Jozef (27), Jozo (229), Joža (51), Jožek (118), Joži (22), Jožko (339), Jusuf (198), Juš (236), Pepi (6), Pino (41).

Ženska oblika imena Jožef je Jožefa (1971: 19884; 1994: 15876; 2012: 10081, 8. mesto) z različicami: Jožica (1971: 12768; 1994: 10360; 2012: 9569, 11. mesto), Fina (9), Finka (23), Josefina (2012: 7), Josipa (285), Josipina (117), Joška (5), Jozefa (293), Jozefina (47), Joža (153), Jožefina (62), Joži (61), Jožka (21), Pepca (96), Pepica (10), Pina (104).

4. februar: Jožef Leoneški

God:
• 3. januar
• 4. februar
• 19. in 23. marec
• 3. in 30. april
• 1., 16. in 21. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. in 31. avgust
• 18. in 20. september
• 10., 14., 16. in 24. november

iime Jožefa tudi:

• 20. marca
• 7. decembra

ime Jožefina:

• 8. februarja

Jožef je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega oziroma grškega Joseph, Iosēf iz hebrejskega imena Joséf/Jehoséf z nekdanjim pomenom 'naj (Bog) doda (potomstvo)'. Že v Genezi pa je navedena povezava imena Jožef s hebrejskim glagolskim korenom jasaf 'dodati'. V Stari zavezi je bil Jožef sin Jakoba in Rahele, ki so ga bratje prodali v Egipt, kjer se je povzpel do najvišjega uradniškega položaja. V Novi zavezi pa je bil Jožef mož Marije, Jezusove matere, tesar v Nazaretu (v koledarju 19. marca). Praznik sv. Jožefa so v javnem cerkvenem bogoslužju začeli obhajati v 15. stoletju, kot zapovedani praznik pa leta 1621. V Sloveniji je 39 cerkva sv. Jožefa. Ta velja za zavetnika slovenskih in več drugih dežel ter držav, od leta 1870 je tudi zavetnik vse Cerkve, v novejšem času delavstva, tj. rokodelcev – drvarjev, mizarjev, kolarjev, tesarjev. V koledarju je razen omenjenega še Jožef Delavec, katerega praznik so prvič praznovali 1. maja 1955, drugi so pri nas manj znani: 30. aprila Jožef Cottolengo, italijanski redovni ustanovitelj (u. 1842), 25. avgusta Jožef Kalasanc, španski redovni ustanovitelj (u. 1648), 18. septembra Jožef Kupertinski, italijanski redovnik (u. 1663) itd., 7. decembra tudi sv. Jožefa Marija Rosello, redovna ustanoviteljica (u. 1880).

Ime Jožef je razpoznavno iz številnih izrazov, po njem so poimenovani sejmi, razne igre ipd. Najdemo ga tudi v ljudski pesmi v t. i. ljudskih posmehuljah, npr.: Joža Poža /Muco poboža/ Muca nima mleka/ Jože pa veka. Joža brnoža/ Pr peč je zaspav/ Ga j' maček oscav. Z imenom Jožef in njegovimi različicami je povezan nastanek občnih besed, npr. narečno jóžek 'prašičevo slepo črevo'; pêpe in pêpček 'omejen, neroden človek', v frazemu imeti koga za pepčka 'norčevati se iz koga'. Po svetopisemskem Jožefu sta nastala izraza Jožefova zakonska zveza 'razmerje, ko zakonca z dogovorom izključita spolne odnose' in hrvaško praviti se ponizni, prepodobni Josip 'delati se nedolžnega'. Slednji je tudi v enakopomenskem francoskem frazemu faire son Joseph, celo za žensko faire sa Joséphine 'delati se nedolžno'. Francosko la religion de saint Joseph je zastarel izraz za 'zakonska zveza', angleško not for Joseph pomeni 'za nič na svetu', joseph 'nedolžen, čist moški', a good Joe 'imeniten fant'. Sem bi lahko uvrstili tudi koroško obirsko za Jožefa bǝt 'biti rednik, krušni oče'. Na Jóžefovo, tj. na praznik sv. Jožefa 19. marca, so po Niku Kuretu nekdaj odrasla dekleta hodila godovnjakom pod okna ali v hiše Jóžefa pét. Na ta dan je v Cankovi, na Jesenicah in v Ljubnem ob Savinji Jožefov sejem. Sv. Jožef je kot spomladanski svetnik tudi v vremenskih pregovorih: Če bo sv. Jožef lepo vreme dal, bo kmet prav dobro stal. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo.