Marin

Marin je med moškimi imeni v Sloveniji na 529. mestu. Dne 1. 1. 2014 je bilo s tem imenom poimenovanih 141 (1980: 65; 1994: 102) prebivalcev Slovenije. Največ jih je bilo v osrednjeslovenski (36), v podravski (24), v savinjski (22), v obalno‑kraški (19) regiji itd. Različice imena Marin so: Marinko (2014: 257, 383. mesto), Marino (2014: 393, 295. mesto), Rino (2014: 29). Ženska oblika imena Marin je Marina (1971: 882; 1994: 1488; 2014: 1822) z različicami Mara (2014: 775, 220. mesto), Marica (2014: 1669, 146. mesto), Marinela (2014: 66), Marinella (2014: 11), Marinka (1971: 2160; 1994: 1781; 2014: 1723, 143. mesto).

God:
• 3. marec
• 8. avgust
• 4. september
• 15. december

Ime Marin izhaja iz latinskega imena Marinus, ki ga običajno razlagajo iz latinskega pridevnika marinus 'morski, nanašajoč se na morje'. S tem imenom so nekdaj verjetno poimenovali koga, ki je prišel z morja ali je bival ob njem. Ženska oblika Marina je torej nekdaj pomenila 'morska' in je tako pomensko sorodna po izvoru grškemu imenu Pelagija. Po P. Merkuju (Svetniki v slovenskem imenoslovju, str. 84) meni, da sta imeni Marin in Marina izpeljani iz imena Marius, to pa iz etruščanskega apelativa maru 'poimenovanje za javno službo' ali morda 'človek'. Ime Marina je sicer možno razlagati tudi iz imena Marija, tj. iz skrajšane podstave Mar- in s priponskim obrazilom ‑ina. Kot ena od mnogih klicnih imen za ime Marijo je zanimivo tudi to, da se Marina zelo pogosto pojavlja v nekaterih matičnih knjigah v 16., 17. in18. stoletju, tj. v času, ko so ime Marija zaradi svetosti smele imeti le ženske plemenitega rodu. Marino je italijanska oblika imena Marinus. Skrajšana oblika Rino lahko izhaja tudi iz italijanskega imena Rinaldo, ki je italijanska oblika za nemško ime Reinhold. Ime Marinko je tvorjenka na ‑ko, Marinka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Marin ali Marina.

V starih listinah je ime Marin zapisano že v 12. stoletju. V 4. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev piše: okrog leta 1180 Marin, morda iz Števerjana. V tolminskem urbarju iz leta 1377 je zapisan Marin, kmet v Vrsnem; v urbarju za Devin leta 1494 Marin Seusgki, kajžar v Proseku; v urbarju za Prem leta 1498 Marin Kruch, kmet v Drskovčah. Iz imena Marin (tudi Marina) in različic so nastali priimki, kot Marin (2014: 533), ki je pogostejši od imena, ter Marinc, Marinč, Marinček, Marinčič, Marinič, Marinko, Marino, Marinšek.

V koledarju so 3. marca Marin Palestinski, mučenec († v 3. stol.), 4. septembra Marin Sanmarinski, diakon († v 4. stol.) itd. Po sv. Marinu je poimenovana državica San Marino. Po legendi je ustanovitelj države San Marino klesar Marin z otoka Raba, ki je prišel v Rimini kot obrtnik, ko so gradili mestno pristanišče.