Stanislav

Stanislav je med moškimi imeni v Sloveniji na 12. mestu. Leta 2006 je bilo z imenom Stanislav poimenovanih 12.553 (1971: 9961; 1980: 18271; 1994: 15.962) oseb. Skoraj polovica danes živečih Stanislavov je bila rojena v obdobju 1941–1960, sicer pa se je v zadnjih desetletjih zanimanje za to ime zelo zmanjšalo. Ime Stanislav ima naslednje različice: Stane (2006: 496, 235. mesto), Stanko (4050, 63.), Staš (261, 343.), Slavko (4793, 52.), Slavo (26). Ženska oblika imena Stanislav je Stanislava (4873, 52. mesto) in ima naslednje različice: Stana (355, 307.), Stanka (1242, 168.), Staša (531, 246.), Slava (457, 268.), Slavka (1376, 151. mesto).

God:
• 11. april
• 13. november

Ime Stanislav je po izvoru slovansko. Zloženo je iz velelnika glagola stati – stani v pomenu 'postani' in morfema slav v pomenu 'slaven'. Morfem slav se lahko zamenjuje, npr. v imenih Stanimir, Stanidrug, Stanigoj, Stanivuk. S krajšanjem imena Stanislav so nastale imenske tvorjenke Stane, Stanko, Staš, Slavko, Slavo, iz ženske oblike Stanislava pa tvorjenke Stana, Stanka, Staša, Slava in Slavka. Na slovenskem ozemlju so ime Stanislav in njegove različice izpričani od 9. stoletja naprej. Iz njih so v priimkovnem procesu nastali priimki Stanek, Stanič, Staniša, Stanjko, Stanko, Stankovič.

Stanislav je ime dveh poljskih svetnikov. Prvi je sv. Stanislav, krakovski škof in mučenec (v koledarju 11. aprila). Z mečem ga je lastnoročno ubil poljski kralj Boleslav II., zato je moral oditi v pregnanstvo na Ogrsko. Po starem izročilu je delal pokoro v samostanu Osoje na Koroškem. To izročilo je upesnil pesnik Anton Aškerc v pesmi Mutec osojski. Drugi poljski svetnik je Stanislav Kostka, ki je umrl leta 1568, star 18 let (v koledarju 13. novembra). Velja za zavetnika mladine, zlasti srednješolske. Po njem je bila poimenovana prva slovenska gimnazija z internatom v Šentvidu pri Ljubljani kot Zavod svetega Stanislava (od leta 1905).