Jurij

Med pogostejšimi moškimi imeni je ime Jurij na 80. mestu. Leta 2006 se je tako imenovalo 2971 oseb. Veliko pogostejša je njegova skrajšana oblika Jure (6431 oseb, 36. mesto), manj pogoste pa različice: Juraj (146), Jurček (119), Juri (15), Jurko (24), Juro (84), Georg (35), Georgij (9), Giorgio (26). Kot modno ime je Jure že leta 1990 v pogostnosti prehitelo izhodiščno ime Jurij. Še leta 1971 je bilo ob 2897 Jurijih samo 612 Juretov. Ženske oblike Jurija, Georgija, Žorža, Žoržeta imajo frekvenco manjšo kot 5, več Jurkica (7) in Jurka (41).

God:
• 8. januar
• 21. februar
• 7. april
• 18. april
• 23. april
• 24. avgust

Ime Jurij izhaja iz latinskega imena Georgius, to pa tako kot grško ime Geō´rgios povezujejo z grškim 'o geōrgós v pomenu 'poljedelec, kmetovalec; vinogradnik, viničar'. Grško geōrgós je zloženka iz besed gē´ 'zemlja, polje' in 'érgon 'delo'. Juriju je pomensko sorodno ime Rustik, latinsko Rusticus, ki izhaja iz latinskega rusticus 'poljedelec, kmet'.

Iz imena Jurij in njegovih različic so nastali priimki, npr. Jurančič, Jurc, Jurca, Jurčec, Jurčič, Juretič, Jurič, Jurjevčič, Jurko, Jurkovič. Podobno tudi krajevna imena Jurjevica, Jurjevo selo, Jurka vas, Jurovci, Juršinci, Jurklošter, Jurošek, Jurovski Vrh.

Jurij je pri nas eden najbolj znanih krščanskih svetnikov, vojak in mučenec iz Kapadokije v Mali Aziji, ki je umrl leta 303 (v koledarju 23., prej 24. aprila). Praznik sv. Jurija se imenuje jurjevo, medtem ko je jurjevanje 'praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva'. Po legendi je sv. Jurij pravljični vitez, ki je premagal zmaja in je pogost likovni motiv. V našem ljudskem izročilu je nadomestil neko staro slovansko božanstvo prebujajoče se narave. V Sloveniji je 70 cerkva sv. Jurija. Po njih so bila poimenovana naselja Sv. Jurij, Šentjur, Šentjurij ter Šenčur, Šentjurje.