Bonifacij

Bonifacij je dandanes bolj znano kot koledarsko ime skupaj s Pankracijem, Servacijem ter Zofijo, kot ime pa bolj ali manj unikatno. Da je bilo nekoč bolj v rabi, kažejo zapisi v starih listinah ter priimki, ki so nastali iz njegovih oblik. Med skrajšanimi oblikami je statistično registriran samo Bono (2006: 12 oseb), obstajala je še oblika Boni (manj kot 5). Unikatne so večinoma tudi ženske oblike Bonifacija (manj kot 5), enako Bona, Bonka, Bonita, vendar Boni (9).

God:
• 8. maj
• 14. maj
• 5. junij
• 4. september

Ime Bonifacij, skrajšano Bonifac, izhaja iz latinskega imena Bonifatius. To razlagajo iz latinskih besed bonum 'dobro' in facere 'delati, storiti, opraviti, zgraditi' ali iz besedne zveze bonum fatum 'dobra usoda, sreča', torej 'človek, ki so mu namenjena dobra dela ali 'človek dobre usode, sreče', latinsko homo boni fati, iz tega pridevnik bonifatius, ki je pomensko blizu latinskemu felix. Slednji je v latinskem imenu Felix, ki je nastalo po podobnem poimenovalnem motivu kot Bonifatius. Po sestavi in pomenu sta imenu Bonifacij sorodni še imeni Bonaparte in Bonaventura, zelo blizu pa ime Bonomo 'dobri človek'.

Bonifacij je bilo med drugim ime devetih papežev. Med svetniki je treba omeniti dva. Prvi je sv. Bonifacij, zadnji iz trojice t. i. ledenih mož (narečno tijaci ledenjaci), ki po ljudskem vremenskem koledarju prinašajo hlad (tudi pozebo) in dež. Prva dva ledena moža sta Pankracij in Servacij. V koledarju so 12., 13. in 14. maja. Sledi jim še sv. Zofija (15. maja), imenovana tudi mokra Zofka. Drugi je sv. Bonifacij, mučenec iz 8. stoletja, apostol Nemcev, prvi nadškof v Mainzu in cerkveni pisatelj (v koledarju 5. junija).

Po nekem zemljiškem lastniku Bonifaciju se verjetno imenuje Bonifacija, del krajevne skupnosti Stane Sever na Viču. Po imenih nekdanjih lastnikov so poimenovana tudi sosednja zemljišča, npr. po nekem Kosu Kosovo polje.