Erazem

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Erazem na 436. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Erazem poimenovanih 199 (2008: 177; 1994: 33) oseb. Največ jih je bilo v osrednjeslovenski (71), gorenjski (54) in savinjski regiji (19). Večina zdajšnjih Erazmov je bila rojena po letu 1980, in to prav v zadnjem desetletju. Ženska oblika imena Erazem je Erazma, ki je zelo redka.

God:
• 2. junij

Ime Erazem izhaja iz latinskega imena Erasmus, ki je grškega izvora, in se povezuje z grškim erásmos v pomenih 'ljubek, ljubezniv, ljub, dražesten, mičen' ali erasmios 'prijeten, dobrodošel, zaželen'. Iz istega korena je grški glagol eráō 'strastno, prisrčno ljubim, silno hrepenim po čem', dalje éros 'ljubezen; čutna in spolna ljubezen, slast; hrepenenje po kom, želja, poželenje po kom', poosebljeno Éros 'bog ljubezni, Afroditin sin' itd.

Iz imena Erazem in njegovih različic Eražem, Eražman so nastali priimki Erazem, Eražman, Ažman, Oraž, Oraže, Oražen, Oražem, Orožen, Orožim, Ražem, Reže, Režek, Režun, Rože, Rožej, Rožič, Rožman.

V koledarju je 2. junija Erazem, škof, ki je umrl leta 303 kot mučenec v času vladavine rimskega cesarja Dioklecijana. Pri nas je bil eden od 14 zavetnikov v sili, pomočnik pri krčih, trebušnih, želodčnih in črevesnih boleznih. V zvezi s tem je starinski italijanski izraz rasmo ali mal di San Rasmo 'trebušna bolezen'.

Najbolj znan evropski Erazem je bil Erazem Rotterdamski (1466–1536), nizozemski humanist, tekstovni kritik, izdajatelj in slovničar. Sodobnejši "Erazemček" pa je Rožle, Kekčev vrstnik iz Vandotovih povesti.